Bolgarija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 84.41.87.107 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 5.53.154.232
Vrstica 82:
Bolgarija leži v vzhodnem delu Balkanskega polotoka. V severnem delu so nizka gričevja in širni puhlični platoji med staro planino in [[Donava|Donavo]], razrezani z dolinami rek, ki pritekajo s hribov na jugu. V podlagi so kredni apnenci in peščenjaki, ki jih prekriva plast rodovitne puhlice. Proti jugu se gričevje polagoma zvišuje v razčlenjeno severno predgorje Stare planine, visoko do okoli 400m. Na skrajnem SV je izrazito sušna pokrajina [[Dobrudža]], zgrajena iz krednih in terciarnih apnencev, prekritih s puhlico. [[Stara planina]] ali [[Balkan]] je več kot 600 km dolgo in 50–70 km široko gorstvo, ki se vleče po sredini države od zahoda proti vzhodu. [[Mladonagubano gorstvo]] ima značilnosti sredogorja , v zahodnem delu je zgrajeno iz skrilavih glinovcev in apnencev, v najvišjem, srednjem delu (Botev, 2376 m) iz kristalinskih kamnin, v vzhodnem delu, ki se znižuje proti Črnemu morju, iz fliša. Na j. robu spremlja gorstvo niz mlajših, gosto naseljenih medgorskih kotlin (npr Kazanliška kotlina). Trakijsko nižavje vzdolž reke [[Marica|Marice]] je 50–100 km širok pas ravnin in nizkih gričevij, ki se proti Z nadaljujejo v pas medgorskih kotlin (npr. Sofijska kotlina) na stiku med Staro planino in [[Rodopi]].
 
=== Podnebje ===
Severno od Stare planine je podnebje celinsko z mrzlimi zimami. J od gorovja in ob črnomorski obali je podnebje [[submediteransko]] z nekoliko manj hladnimi zimami in proti V vse manj padavin. [[Pleven]] (smt. jan. -2,0,°C jul. 23,5 °C, 556 mm padavin.), [[Plovdiv]] (smt. jan. -0,4 °C, jul. 23,4 °C, 541 mm), Varna (smt. jan. -1,2 °C, jul. 22,9 °C, 474 mm).
 
=== Vode ===
Severno od Stare planine tečejo reke po ozkih dolinah na S proti Donavi (Iskr, 300 km; Jantra), druge večinoma v [[Egejsko morje]] (Marica, 450 km; Struma, 430 km; Mesta, 246 km). Najnižji vodostaji so septembra; veliko voda poleti presahne. Zlasti v hribovitih delih so številna [[umetna jezera]] za namakanje in pridobivanje električne energije.
 
=== Tla in rastje ===
Najrodovitnejša tla so na puhlici v. s. delu države (černozjom) in na rečnih naplavinah v dnu kotlin (rjava tla). V goratem svetu so v nižjih legah hrastovi gozdovi, više bukovi in bukovi-jelovi (800–1800 m) ter smrekovi in borovi gozdovi (1800–2200 m ). Naravno rastje v s. delu je [[stepa]]. Gozdovi pokrivajo 35 % površine.
 
== Prebivalstvo in poselitev ==
=== Prebivalstvo ===
Po zadnjem popisu (2002) se je v primerjavi z letom 1989. število prebivalcev zmanjšalo za več kot 1.500.000, predvsem zaradi izseljevanja iz ekonomskih razlogov in emigracije velikega dela turškega prebivalstva v Turčijo. Značilna že v socialističnem obdobju, nizka rodnost se je v 90. letih zaradi gospodarske krize in padca življenjske ravni še znižala in je med najnižjimi na svetu. Največ prebivalcev je po narodnosti Bolgarov (86 %), ki govorijo bolgarski jezik (pisava [[cirilica]]). Največja narodna manjšina so [[Turki]] (ok.800.000, 10 %), ki so bili v socialističnem obdobju izpostavljeni močni prisilni bolgarizaciji. Po 1989 se jih je izselilo okoli 300. 000, največ v Turčijo. V Rodopih živi okoli 200.000 islamiziranih Bolgarov ([[Pomaki]]), [[Makedonci]] (ok. 2000), ki se prištevajo k Bolgarom in niso priznani za narodno manjšino. V Bolgariji živi tudi več kot 300.000 Romov (4 % preb.). Versko opredeljeni prebivalci so večinoma pravoslavni (avtokefalna Bolgarska pravoslavna cerkev), Turki in Pomaki so večinoma muslimani, čeprav se majhen del Turkov in dobra polovica Romov opredeljuje kot kristjani (pravoslavni, katoliki in evangeličani).
 
== Upravna delitev ==
{{glavni|Upravna delitev Bolgarije}}