Sinagoga: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
→‎Zgradba: dodano
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodano
Vrstica 13:
Pogost tip zgradbe je dvorana s [[Steber|stebri]] ob daljših in zadnji stranici, na katerih so [[empora|empore]] -''ezrat našim'' (za ženske). Spodaj so sedeži, pred sprednjo steno stoji na podestu Sveta skrinja (''Aron ha-kodeš'') z zvitki Tore in Zaveso (''parohet''), pred tem je Večna luč (''Ner tamid) in ob njej dve menori ('svečnika'). Bralni pult (''almenor'') in mita (''šulhan'') sta v starejših sinagogah v sredini ob kiosku, od baroka dalje tudi ob zahodni strani nasproti Svete skrinje, od leta 1810 dalje (osamosvojitveno gibanje) pa tudi ob Sveti skrinji. Ženske empore so prve izginile v ZDA.
 
== Nastanek ==
Nastanek sinagoge ni jasen. Običajno ga povezujejo z izgnanstvom v Babilon. V shodnicah (sinagogah) so Judje praznovali soboto s petjem izbranega psalma, z izpovedjo vere (hebr. ''šemá'' 'poslušaj'), s skupno molitvijo (''tepilláh'' ali ''šemonéh `esréh'') ter z branjem iz postave in prerokov (v izvirniku ali v aramejskem prevodu, ''targumu''), nakar je sledila še ''homilija''. Bogoslužje, pri katerem je lahko sodeloval vsak odrasel Jud, se je končalo z duhovniškim blagoslovom, ki ga je izrekel shodnični predstojnik.<ref>[http://www.biblija.net/biblija.cgi?biblia=biblia&set=14&l=es&pos=1&qall=0&idq=0&idp0=23&idp1=22&idp2=25&idp3=33&idp4=15&idp5=1&idp6=2&idp7=3&idp8=4&m=Lc+4.16,23]</ref>
 
Od 1. stoletja do danes, se je sinagoga gradila tako, da je služila tudi kot zatočišče za popotnike, ''bet orhim''. Umetnost in arhitektura sinagoge se je, tako kot Židje, prilagajala in prevzemala dominantno estetiko tistega časa. To je svojevrsten premik od kolektivne religije iz najzgodnejšega obdobja, proti individualizirani religiji sinagoge, ki je bila lahko prenesena v vse države in vse skupnosti. Vse do danes je bila sinagoga sedež židovske izkušnje. Z liberalnimi usmeritvami v 18. in 19. stoletju, so nastale razne inovacije v sinagogah reformističnih in konservativnih Židov.
 
== Sinagoge v Sloveniji ==
Vrstica 68 ⟶ 71:
 
== Viri ==
{{sklici}}
* Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86.11-14124-5
* Levine, Lee (24 October 2005th) [2000]. The Ancient Synagogue: The First Thousand Years (2nd. ed.). New Haven, Conn.: Yale University Press. ISBN 0-300-10628-9
Vrstica 84 ⟶ 88:
*[http://www.txjhs.org/virtual-synagogues/virtual-synagogues Virtual Synagogues—The Texas Jewish Historical Society]
 
 
 
 
{{reli-stub}}
 
[[Kategorija:Judovstvo]]