Bizantinska umetnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
dopolnitev |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Bizansist touchup.jpg|thumb|right|250px|'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul]]
'''Bizantinska umetnost''' je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla). Združuje starokrščanske, maloazijske in aleksandrijske elemente.
== Zgodovina ==
[[Slika:Ayasofya-Innenansicht.jpg|thumb|right|''Notranjost Hagije Sofije'' v Konstantinopolu, leta 537]]
'''Bizantinsko cesarstvo''' se oblikuje po letu 395 in razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Glavno mesto je bil [[Konstantinopel]]. Poleg Konstantinopla, je Bizantinsko cesarstvo obsegalo še južne dele [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]], [[Egejski otoki|Egejske otoke]], zahodni del [[Mala Azija|Male Azije]], [[Ravena|Raveno]], [[Benetke]], jug [[Italija|Italije]] ter [[Mezopotamija|Mezepotamijo]], [[Sirija|Sirijo]] in severno [[Afrika|Afriko]]. V 11. st. so Turki zavladali obsežnemu delu Male Azije, Bizanc pa se je zožil na Balkan in Grčijo, vse do končnega padca Konstantinopla leta 1453. V teh stoletjih je cesarstvo preživelo več faz:<ref>Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86-11-14124-5</ref>
* '''Zlata ali klasična doba''' (527 - 726), vrhunec v času cesarja [[Justinijan I.|Justinijana]] (527 - 565). To je bil čas absolutne moči države, ki se je razprostirala vse do Ravene, Benetk in juga Italije; gradila se je Hagija Sofija (cerkev Svete modrosti - glavna cerkev vzhodnega Rima;
* '''doba ikonoklazma''' (prepoved človeške podobe znotraj sakralne zgradbe) (726 - 843);
* '''doba makedonske in komnenske dinastije''' - makedonska renesansa - (
* '''doba Paleologov''' (1261 - 1453(čas propadanja in razpada cesarstva); Turki zavzamejo Konstantinopel, bizantinska umetnost živi v grškem ortodoksnem okolju. Vplivi so vidni v nemški in francoski romaniki in gotiki, pa tudi v ''manieri greci'' ali ''bizantini'' italijanske umetnosti 13. st.
[[Bizanc]] je ime za širšo okolico mesta Bizanc, ki ga je [[Konstantin Veliki]] leta 330 razglasil za prestolnico Rimskega imperija (od takrat - Konstantinopel), predvsem zaradi svoje strateške lege ob Bosporju, kot naravnem mostu med Evropo in Azijo. Po delitvi rimskega imperija, je postal prestolnica Vzhodnega cesarstva in ohranil kontinuiteto rimske organizacije prostora: v centru je forum, v katerem je na en konec postavljena osrednja cerkev (Hagija Sofija), na drugem cesarska palača z vrtovi, medtem ko je bil na jugozahodu ogromen hipodrom. V času Justinijana, je bilo to mesto na polotoku ločeno od kopnega z znanim [[Teodozijevo obzidje|Teodozijevim obzidjem]] (vstop je bil možen le skozi monumentalna zlata vrata), v naši regiji je postalo znano kot Carigrad. V zgodnjem srednjem veku je postalo največje in najbolj naseljeno mesto na svetu
Vrstica 33:
[[Slika:Vladimirskaya.jpg|thumb|''Vladimirska Gospa'', ikona iz 12. st., Moskva]]
[[Slika:Basilique-st-marc.JPG|thumb|left|250px|''Bazilika svetega Marka'' v Benetkah, leto 1063]]▼
Notranje stene cerkva krasijo poleg mozaikov tudi freske, a glavna ladja je poudarjena z ikonostasom. [[Ikonostas]] je oltarna pregrada, ki ločuje svetišče od ostalega prostora cerkve, in je sestavljena iz kamnitih ''plutejev'' ali ikon. ''[[Ikona|Ikone]]'' so prenosljive slike na platnu ali bolj pogosto, na leseni podlagi. Narejene so po zelo strogih pravilih prikazovanja likov - po njih poimenovanih ikonografskih pravilih.
Vrstica 45 ⟶ 47:
== Pozno bizantinska umetnost ==
▲[[Slika:Basilique-st-marc.JPG|thumb|left|250px|''Bazilika svetega Marka'' v Benetkah, leto 1063]]
Na začetku 10. stoletja se je povsem udomačila tipična stavba Bizanca - cerkev v tlorisu grškega križa (enako krak križ), ki je bil v osnovi kvadrat. Kupole so povečale - povišale - svoj spodnji okvir, na katerem so nastala okna in tako osvetlila stavbo, ki je sicer v celoti zgrajena brez oken v zidovih ([[Hosios Loukas]], [[Nea Moni]], [[Samostan Dafni]]).
[[Slika:Meister von Mileseva 001.jpg|thumb|left|''Angel iz samostana Mileševo'' v jugozahodni Srbiji, 14. st.]]
Vrstica 63 ⟶ 64:
== Viri ==
{{sklici}}
*J. Beckwith, Early Christian and Byzantine art (New Haven, 1993).
*R. Cormack, Byzantine art (Oxford, 2000).
| |||