Mirko Šubic: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
infopolje Oseba namesto Bioslika |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 14:
Od ustanovitve Specialke za konserviranje in restavriranje likovnih umetnin na ljubljanski Akademiji za upodabljajoče umetnosti leta [[1954]] pa je vodil in poučeval študij restavratorstva vse do 30. septembra [[1973]], ko se je upokojil. Od leta [[1960]] pa do [[1976]] je poučeval še predmet restavratorstvo in preparatorstvo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarjal se je predvsem z restavriranjem slikarskega patrimonija, a je skrbel tudi za izobraževanje restavratorjev kiparjev. Dve mandatni obdobji ([[1963]] – [[1967]]) je bil rektor Akademije za likovno umetnost in njen prorektor (1967 - [[1969]]).
Da bi sledil razvoju restavratorstva, je obiskoval centre po Evropi: [[Dunaj]], [[Bruselj]], [[Amsterdam]], [[Rim]], [[Neapelj]], [[Krakov]], [[Torunj]], [[Varšava]], [[Dresden]]. Sodeloval je tudi pri znamenitem restavratorskem posegu na cerkvi [[Sv. Sofija|sv. Sofije]] v [[Ohrid]]u. V Sloveniji je vodil nekaj zelo odmevnih projektov.
Za svoje delo je prejel republiški nagradi za leto [[1947]] in [[1949]]. Istega leta je bil odlikovan z redom dela 2. stopnje, leta [[1963]] z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, leta [[1966]] je bil odlikovan za zasluge med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], leta [[1971]] pa je prejel častno priznanje ob 25-letnici [[Osvobodilna fronta|OF]]. [[1976]]. leta je prejel red dela z rdečo zastavo. Umrl je 14. oktobra 1976 v Ljubljani. Pokopan je v družinski grobnici v [[Škofja Loka|Škofji Loki]].
Slovensko restavratorsko društvo je po Mirku Šubicu imenovalo nagrade in priznanja, ki jih podeljujejo zaslužnim restavratorjem-konservatorjem.<br />
== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih slikarjev]]
| |||