|
=== Tridesetletna vojna in vestfalski mir ===
[[Augsburški verski mir]] jejgih priznaval [[luteranstvo]], ne pa tudi drugih protestantskih veroizpovedi. A za svoje pravice so seprotestae zavzenali tudi [[kalvinisti]]. Zaradi spora med protestanti in katoličani je leta 1618 izbruhnila [[tridesetletna vojna|tridesetletna verska vojna]], ki se je začela na [[Češka|Češkem]]. Mnoge dežele so bile opustošene, knezi poraženi. Leta 1630 jim je na pomoč priskočil švedski kralj [[Gustav II. Adolf]]. Vojna je zahtevala velik davek, njen izid pa je bil neodločen. Vojno so končali na pogajanjih leta 1648 z [[vesfaltski mir|vesfaltskim mirom]].
== Protireformacija na Slovenskem ==
Protireformacija je k nam prišla ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja, vodil jo je nadvodja Ferdinand II., ki je ukazal, da se mora protestantsko pleme [[notranja Avstrija|notranje Avstrije]] vrniti h katoliški veri ali se izseliti.
Protireformacija je temeljila na ustanovitvi posebnih verskih komisij, ki so v spremstvu vojakov izganjale protestantske pridigarje, ukinjale protestantske šole, rušile protestantske cerkve in pokopališča, sežigale knjige in izganjale protestantske družine, ki se niso hotele odpovedati svoji veri. Na Štajerskem jih je vodil škof [[Martin Brener]], na Kranjskem in Koroškem pa [[Tomaž Hren]].
V času protireformacije so se spremenile tudi cerkve, predvsem njihova notranjost. Obnova je spremenila tudi umetniški slog, ki se sedaj imenuje [[barok]]. Gradili so nove cerkve, oltarje, uvajali procesije in romanja v svete kraje.
Izdajanje slovenskih knjig je po nastopu protireformacije zamrlo. Škof Tomaž Hren je leta 1613 spodbudil izdajo evangelija.
Protestantizem se je ohranil le v Prekmurju.
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|protireformacija|Protireformacija}}
{{hist-stub}}
{{reli-stub}}
| 