|
[[Slika:DiamondDA-42TwinStarN131TSThielertEngineDetail.jpg|sličica|[[Centurion engines|Thielert Centurion]] na DA-42]]
'''Dizelski letalski motor''' tudi '''aero dzeldizel''' je [[dizelski motor]], ki se uporablja na [[zrakoplov]]ih kot so letala in [[cepelin]]i. Čeprav obstajajo že dood 1920ih[[1920.|20. naprejlet prejšnjega stoletja]], se ne uporabljajo prav pogosto uporabljajo. Prednost je precej manjša poraba goriva (tudi več kokot 40%) v primerjavi z avgas bencinskimi letalskimi motorji. V nekaterih primerih lahko delujejo poleg dizla tudi na kerozin, obe gorivi sta cenejši, bolj dostopni kot avgasletalski bencin, manj vnetljivi in tudi nimata vsebnosti svinca. V prihodnosti lahko pričakujemo širšo uporabo dizelskih motorjev v športnih letalih, ker se cene avgasaletalskega bencina dvigajo, innjegova uporaba pa je njegovazaradi uporabavsebnosti svinca manj ekološka. Slabost je v nekaterih primerih manjša zanesljivost in večja masa motorja, deloma tudi zaradi tegazato, ker ssso se dizelski motorji v preteklostiletalstvu manjmnožično pojavili razvijaliveliko dizelskekasneje letalskeod motorebencinskih.
Prvi uspešen let dizelskega motorja je bil 18. septembra 1928 na letalu [[Stinson Detroiter|Stinson model SM-IDX "Detroiter,"]].<ref>{{cite book|url=http://books.google.com/books?id=veQDAAAAMBAJ&pg=PA456&dq=Popular+Mechanics+1931+curtiss&hl=en&ei=4Gv7TLLNJ8XBnge1nLXGCg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CD4Q6AEwBg#v=onepage&q=Popular%20Mechanics%201931%20curtiss&f=true |title=Popular Mechanics - Google Books |publisher=Books.google.com |date= |accessdate=2012-09-22}}</ref>Najbolj znani dizelski motorji iz 1920-1930ih so zračnohlajeni zvezdasti motor Packard in [[Junkers Jumo 205]]. Trimotorni [[Blohm & Voss Bv 138]] za patruliranje morja je imel uspešno deloval s Junkers Jumo 207.
Po vojni je bil razvoj dizelskih motorjev počasen, predvsem zaradi pojava reaktivnih in turbopropelerskih motorjev, ki so bil zelo lahki in zanesljivi.
Pozneje v 1980 in 1990ih so se začeli pojavljati v letalih splošne aviacije. Razlog je bilbilo odsotnostpomanjkanje dizlaletalskega bencina na velikomnogih letališčih in velik napredek avtomobilskih dizlovdizelskih motorjev.
Prvi izdeloavelcizdelovalec, ki je dobil certifikacijo za športna letala, je bil [[Thielert]] z motorji Centurion. Izdelovali so štiritaktne, vodno hlajene turbodizle z reduktorjem[[reduktor]]jem, ki poganja [[propeler s konstantnimi vrtljaji]]. Propeler se vrti z 2300 obr./min, gred motorja pa s 3900 obr./min. Bili so zasnovani na podlagi avtomobilskih motorjev in so lahko delovali na kerozin ali pa dizelsko gorivo. Prvi motor je imel delovno prostornino 1,7 Ll in moč 135 KM., ki je bil izpeljanka [[Mercedes-Benz]] Mercedesovega motorja OM668. Namestili so ga na letala [[Cessna 172]] in [[Piper Cherokee]], ki so originalnioprvotno imeli 160 KM [[Lycoming O-320]] ,s ki160 je[[konjska imelmoč|konjskimi močmi]] pri skoraj 3xtrikrat večjovečji delovnodelovni prostorninoprostornini. Propeler dizla se vrti priz 2300 RPMobr./min, gred motorja pa na 3900 RPMobr./min. ZeloPomemben sedel motorja je povečaltudi doletdvokanalni letala.[[FADEC]], ki poenostavi uporabo motorja in omogoča upravljanje le z ročico za plin.
Z razvojem manjših letal, kot so amatersko grajena in [[ultralahko letalo|ultralahka]] letala so nekateri proizvajalci izdelali tudi dvotaktne dizelske motorje.
== Glej tudi ==
| 