Grad Lupoglav: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 11:
Ko je Albert IV. Goriški leta 1374 umrl, je Pazinska grofija in Lupoglav prešel v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], ki ga je istega leta podelila v fevd družini pl. Eberstein iz Gorice. Ob koncu stoletja je ta rod izumrl po moški liniji. Tako je po smrti zadnje predstavnice rodu Ane Eberstein leta 1411 grad in gospostvo Lupoglav pridobil njen mož Gunter pl. [[Herbersteini|Herberstein]]. Njegov naslednik leta 1421 je bil bratov sin Andrej pl. Herberstein, in leta 1442 njegov sin Jurij pl. Herberstein. Ta je umrl leta 1491 za mentalno boleznijo. Njega je nasledil [[Žiga Herberstein|Žiga pl. Herberstein]] iz [[Grad Vipava|Vipave]], vendar je grad Lupoglav upravljal njegov starejši brat Ivan. Leta 1508 so grad zavzeli Benečani a ga je leta 1509 prevzel pod svojo komando Žiga pl. Herberstein. Herbersteini (trije bratje Ivan, Žiga in Viljem) so leta 1525 grad Lupoglav in vso ostalo posest v Istri prodali nadvojvodi [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu I. Avstrijskemu]].
Habsburžani so dve leti kasneje - leta 1527 Lupoglav prodali [[Peter Kružić|Petru Kružiću]], kapitanu [[Klis|Klisa]]. Ko je ta leta 1537 padel v bitki s Turki ga je nasledila njegova že vdova sestra Jelena. Ta je gospostvo in grad leta 1542 prodala grofom Banissa. Kasneje ga je pridobil Petrov nezakonski sin Ivan Kružić. <ref> M. PEROJEVIĆ, Petar Kružić, 196.-209.; Alfred Makanec, “Ivan Kružić. Pozakonjenje i podjeljivanje plemstva nezakonitomu sinu kliškoga junaka Petra Kružića”, Obzor, 75./215., 1934., 1.-2.; Antun Šimčik, “Ivan Kružić, sin Petra Kružića”, Obzor, 75./222., 1934., 1.-2. </ref> Ta je umrl leta 1576 in grad je prešel na njegovo vdovo Sinković in njenega sina iz prvega zakona. Naslednik Ivan Sinković je leta 1610 grad v celoti odkupil in v njem uredil enega od sedežev za podporo njegovi vojski Uskokov. Med vojno 1616 je umrl. Njegova hči Antonija se je poročila z Giambattista Marchesetti-jem, ki je gospodaril nad Lupoglavom do 1626, ko je bil prodan Janezu Henriku princu Eggenbergu. Njegov sin je leta 1634 grad prodal baronu Pompeju I Brigido iz Trsta. Rod baronov Brigido je stari grad Lupoglav prepustil v ruševine in ob robu vasi na ravnini zgradil nov dvorec.<ref>Dvorec Brigido v Lupoglavu ni bil zgrajen leta 1646 kot se večkrat omenja v literaturi, ampak verjetno celo stoletje kasneje. Krivec za napačno datacijo je verjetno kamnita plošča s to letnico, prenesena iz starega gradu Lupoglava ali iz knjige Camilla De Franceschija "Gradovi raške doline" s konca 19. stoletja. Po registru spomeniške dediščine naj bi bil lupoglavski dvorec zgrajen v 18. stoletju. Tako v potopisih piše rudi Vladimir Nazor, ki njegovo gradnjo pripisuje Pompeju Brigidu IV., in ne Pompeu II. iz prve polovice 17. stoletja. Dokaz temu je veduta starega gradu, ki jo je izdelal baron Valvasor okoli leta 1680
== Zanimivosti - legende ==
| |||