Karel Janez Herberstein: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JozefD (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{infopolje Škof | image=| name = Karel Janez grof Herberstein| image = 280px<br>Ljubljanski škof Karel Janez grof Herberstein| rel...
 
JozefD (pogovor | prispevki)
Vrstica 33:
Škof Herberstein je gledal na prizadevanja za regeneracijo slovenskega jezika brez predsodkov ter govoril v posvetilu katekizma cesarici z umevanjem o »Slavische oder Krainerische Sprache« in o veselju, ki ga ima nad prevodom »die Slavische Nation« (Japelj je rabil tu »slavenski jezik« in »Slavenci«), a vendar: Zoisovo edino ohranjeno pismo iz leta 1776 ne dovoljuje sklepa, da bi bil spadal Herberstein kdaj v Zoisov preporoditeljski krog.
 
Narod, ki se je po veliki večini oklepal starega verskega udejstvovanja, ga ni maral, in precej udomačeni so bili najbrž o njem izrazi, kakor »dvorni lizun« »luteran«, »lutrovska lasulja«, »framason« in pod. Celo v vladnih ljubljanskih krogih je imel mnogo nasprotnikov, med katere je spadal najbrž tudi deželni glavar Lamberg. Spori z bivšimi pristaši so večali število njegovih nasprotnikov tudi v krogih, ki niso bili za jožefinske reforme nič manj vneti od Herbersteina. Njegove doktrine in prakse so izzvale odpor katoliških krogov. Rimsko kurijo in [[Papež Pij IVVI.|papeža Pija IVVI.]] je najbolj zmotil njegov stavek o toleranci in sicer kot heretično okužen (»haeretica labe infectus«). To je imelo odjek, ko je postalo aktualno vprašanje njegovega imenovanja za nadškofa. In čeprav je njegova pisna izjava papežu prispela, že po njegovi smrti, je menda papež menil, da ni dovolj, da bi ga imenoval za nadškofa.
 
 
 
 
== Viri ==