Grad Lupoglav: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JozefD (pogovor | prispevki)
JozefD (pogovor | prispevki)
Vrstica 3:
== Zgodovina ==
 
Lupoglavski grad je po vsej verjetnosti dal zgraditi neznan vazal frankovskih kraljev. Najstarejša omemba starega lupoglavskega gradu je v darovnici kralja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] iz leta 1064 , v kateri istrskemu mejnemu grofu Ulriku Weimarskemu daruje neke posesti v Istri, med katerimi se omenja tudi grad Lompaga. [[Fran Kos]] je leta 1911 dokazoval, da je Lompaga bil izraz za Lupoglav. <ref>Camilu De Franceschi je bila poznana darovnica iz 1064, ki navaja »in vilis et castrelis suptus nominatis Puviendi, Lompaga, Bangul…« in te je primerjal z imeni iz listine iz leta 1102. Prepoznal je Puviendi kat Pinguent, oziroma Buzet in Bangul kot Boljun. Danilo Klen pri tem meni, da bi moral biti celovit v svoji analizi in prepoznati tudi ime Lompaga kot Lupoglav, kar je naredil Kos.</ref> Nato lastniki postanejo bavarske vojvode. Lupoglav je nosil razna imena: v nemškem jeziku Mahrenfels, Merinvuels, Mernfels. Pri omembi prvih slovanskih kolonistov leta 1100, oziroma v diplomah iz 1102, se pojavlja termin »castrum Mahrenfels«. V dokumentu iz leta 1112 je prvič imenovan s slovanskim/hrvaškim imenom Lupoglav. <ref>Kranjski polihistor Johann Wajkard Valvasor (1641-1693), ime Lupoglav izvaja iz kombinacije besed lepo in glav, kar bi pomenilo lepi vrh, in torej predpostavlja motiviranost z geografskim položajem.</ref> Leta 1111 je bavarski vojvoda Henrik grad in gospostvo podaril [[Oglejski patriarh|Oglejskemu patriarhu]].
 
Nato se Lupoglav omenja v listini iz 13. julija 1264, ko je Oglejski patriarh [[Gregor Montelongo]] dal v fevd skupaj z drugimi posesti na Krasu in v Karniji Henriku I. pl. Pazinskemu. V tem dokumentu je omenjen kot »castrum Lupoglau« z vasjo, oziroma Ober Lupoglau, ljudsko imenovano Gorenja Vas. Grad je bil središče Lupoglavskega gospostva, ki je obsegalo območje vasi Semića, Gorenje in Dolenje Vasi, Lesiščine in Lupoglava. Leta 1280 Henriku sledi sin Hainzelin (Anzio) pl. Pazinski. Hainzelin se v nekaterih dokumentih imenuje tudi Lupoglavski (von Mahrenfels). Po svoji sestri, ki je bila poročena z vitezom Otonom lastnikom [[Grad Žužemberk|gradu Žužemberk]], je podedoval ta grad in ga leta 1295 prodal [[Goriški grofje|goriškemu grofu]] Albertu II.