Dimitrij Donski: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
infopolje Oseba namesto Bioslika
Pandrej (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 22:
 
[[slika:Yvon_kremlin.jpg|thumb|''Dimitrij Donski v bitki na Kulikovem polju.'' Platno v veliki kremeljski palači.]]
Sredi leta 1380 je mongolski vojskovodja Mamaj na vzhodnem bregu reke [[Voronež (reka)|Voronež]] zbral ogromno vojsko (po letopisih kakih 300.000, verjetneje pa pol toliko mož), v kateri so bila številna mongolska plemena (Tatari, Turki, Polovci, Čerkezi, pleme Jasa). Na njegovo stran sta pristopila tudi rjazanski knez in in litavski kralj. Mongoli so Dimitriju predlagali pogajanja. Dimitrij je pogajanja sprejel, jih zavlačeval in med tem zbiral rusko vojsko. Zbrale so se vojske večine ruskih knezov (razen rjazanskega, tverskega in novogorodskega). Dimitrij je za nasvet povprašal tudi igumana [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiškega samostana]] [[SergejSergij RadonješkiRadoneški|SergejaSergija RadonješkegaRadoneškega]], ki je svetoval spopad, a napovedal, da bo boj težak.
 
8. septembra 1380 je prišlo do [[Kulikovska bitka|bitke na Kulikovem polju]] ob zgornjem toku [[Don, Rusija|Dona]] (danes Tulska oblast). Valovito peščeno polje je bilo neugodno za mongolsko konjenico. Rusom je uspelo Mongole obkoliti, potem pa so v boj vključili svojo rezervo in jih pognali v beg. Bitka je bila izredno krvava, na vsaki strani je padlo kakih 100.000 mož. Tudi za Dimitrija se je mislilo, da je v bitki umrl, dokler ga niso našli ranjenega v strtem oklepu. To je bila prva velika zmaga nad Mongoli, ki je zelo dvignila samozavest Rusov; z njo so dokazali, da so sposobni premagati Mongole. Dimitriju je prinesla vzdevek ''Donski''.
Vrstica 34:
Ker ni imel možnosti za obrambo Moskve, je Donski obvaroval svojo vojsko tako, da se je umaknil iz mesta. Nekaj dni so meščani branili Moskvo sami, potem pa so Tatari vdrli v mesto in pobili kakih 30.000 ljudi. Mesto je zgorelo in z njim mnogo starih ruskih pergamentov in arhivov. Kar ni zgorelo, so Tatari porušili. Podobno usodo so doživela mesta Vladimir, [[Možajsk]], [[Jurjev]] in druga.
 
Celotna Rusija je bila spet pod tatarsko nadoblastjo. V notranji ruski ureditvi pa so mnogi knezi nehali priznavati velikoknežjo oblast in Donski je bil v podobnem položaju kot na začetku svojega vladanja. Najprej je napadel Rjazan in ga zažgal. Spopad je trajal vse do leta 1385, ko je po posredovanju SergejaSergija RadonješkegaRadoneškega rjazanski knez priznal starešinstvo moskovskega kneza; dogovor "o večnem miru" pa je bil potrjen s poroko med rjazanskim princem Fjodorom in hčerko Dimitrija Donskega, Sofijo.
 
Tverski knez Mihael Aleksandrovič (ki se ni udeležil bitke na Kulikovem polju) je poslal h kanu delegacijo, ki naj bi mu pridobila naslov velikega kneza. A Dimitrij Donski je bil spretnejši, poslal je h kanu svojega sina [[Vasilij I. Dimitrijevič|Vasilija]], ki je znal kana bolje prepričati kot tverski poslanci in je naziv velikega kneza Vladimira leta 1383 pridobil za svojega očeta. Za zagotovitev očetove lojalnosti je moral kot talec ostati v [[Saraj Batu|Saraju]] (čez tri leta je izkoristil spor med Tohtamišem in Timur Lenkom in pobegnil).
Vrstica 43:
Kmalu za tem je Dimitrij Donski razdelil ozemlje Moskovske kneževine svojim štirim sinovom: najstarejši, Vasilij, je dobil skoraj polovico, ostali manjše deleže; tudi pri kanu je uspel uveljaviti to delitev in prenesti še za časa svojega življenja naziv velikega kneza na najstarejšega sina [[Vasilij I. Dimitrijevič|Vasilija I.]]
 
Dimitrij v odnosih s Tatari ni bil manj prebrisan od svojega deda Ivana Kalite a je bil veliko bolj gospodarstvene in prefinjene narave. Globoko predan svoji deželi se je v kritičnih trenutkih obračal za nasvet in podporo na [[Ruska pravoslavna Cerkev|pravoslavno Cerkev]], najprej na metropolita Alekseja in kasneje na [[SergejSergij RadonješkiRadoneški|SergejaSergija RadonješkegaRadoneškega]]. Ruska pravoslavna Cerkev ga je proglasila za svetnika.
 
==Družina==