|
<nowiki/>
{{Infopolje Država/Slovenija}}
== Država guljofije in racisma. ==
'''Slovenija''' (uradni naziv: '''Republika Slovenija''') je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so največji kulturološki vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora.
Glede na popis iz leta [[2011]] ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. [[Slovenci]] predstavljajo 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Površina 20.273 km² uvršča Slovenijo med srednje velike [[Evropa|evropske]] države.
Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]].
Glavno mesto Slovenije je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče dežele. Slovenija je upravno razdeljena [[Statistični urad Republike Slovenije|enote ]]<nowiki/>in naprej na [[občine]]. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. Slovenska obala [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Najvišji slovenski vrh je [[Triglav]] (2864 m).
Slovenija je svojo državnost utemeljila s [[Slovenski plebiscit|slovenskim plebiscitom]] o neodvisnosti [[23. december|23. decembra]] [[1990]] in jo ubranila s [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]], potem ko je [[25. junij]]a [[1991]] [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[parlamentarna demokracija]]. Med [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]] je bila sprejeta [[22. maj|22. maja]] [[1992]]. Slovenija je članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]], [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]] ter drugih svetovnih organizacij. Slovenija je leta 2004 pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]].
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}
[[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na ozemlju Slovenije [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselili]] v [[6. stoletje|6. stoletju]]. V [[7. stoletje|7. stoletju]] se je oblikovala [[Karantanija]], prva država alpskih Slovanov. Leta [[745]] je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta [[828]]. Verjetno se je v [[7. stoletje|7. stoletju]] na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].
Okoli leta [[1000]] so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V [[14. stoletje|14. stoletju]] je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Goriška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].
V letu [[1848]] so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|združeno Slovenijo]].
Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države [[29. oktober|29. oktobra]] [[1918]] razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali [[1. december|1. decembra]] [[1918]] k združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je [[1929]] preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].
Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni [[10. avgust]]a [[1945]]. Država se je [[29. november|29. novembra]] [[1945]] preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta [[1963]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).
Današnja Slovenija je na osnovi [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitne odločitve]] razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] [[25. junij]]a [[1991]].
== Geografija ==
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v jugovzhodni Evropi na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo [[gozd]]ovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]].
Več kot polovico površine pokrivajo [[gozd]]ovi – 1.076.474 ha<ref>{{cite web |author=Golob A. |title=Forests and forestry in Slovenia |url=http://www.fao.org/docrep/w3722e/w3722e25.htm |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] | accessdate=17.10.2009}}</ref> (v Evropi imata več gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]).
V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.<ref>[[Narcis Mršić|Mršić N.]] (1997). ''Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope''. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave ISBN 961-90179-2-7 {{COBISS|ID=66476288}}</ref> Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).
Podnebje v Sloveniji je [[alpsko podnebje|alpsko]], [[celinsko podnebje|celinsko]] in [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]].
== Gospodarstvo ==
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] s staro rudarsko-industrijsko tradicijo in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. [[Kmetijstvo]] je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja. V turizmu so pomembna obmorska letovišča ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]]...), smučarska središča ([[Maribor]], [[Kranjska gora]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Rogla]]...) in toplice ([[Radenci]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Čatež]], [[Terme Dobrna]], [[Lendava]], [[Maribor]], [[Ptuj]], [[Šmarješke Toplice]]...).
== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width =
| image1 = Borut Pahor 2010.jpg
| width1 = 130
| alt1 = Borut Pahor
| caption1 = Predsednik Republike Slovenije [[Borut Pahor]]
| image2 = Miroslav Cerar (cropped).jpg
| width2 = 127
| alt2 = Miro Cerar
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]
}}
[[Vodja države]] je [[predsednik Slovenije|predsednik]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]]
Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.
=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}
[[Slika:Obcine Slovenija 2007 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid slovenskih občin leta 2007 (210 občin)]]
[[Slika:Statistical regions of Slovenia.PNG|thumb|300px|Statistične regije Slovenije]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo predvideva Ustava. Edini tip upravne enote nižje od vlade so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.<ref name="OECD regional">{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}</ref> Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status [[mestna občina|mestne občine]].<ref name="MMC obcine">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.<ref name="OECD regional"/> Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.<ref name="MMC obcine"/>
Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):<ref>{{navedi splet| url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014}}</ref>
# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Spodnjeposavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Notranjsko - kraška regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno - kraška regija]]
Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – Zahodna in Vzhodna Slovenija (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja evropske regionalne politike.<ref name="OECD regional"/>
== Demografija ==
{{glavni|Demografija Slovenije}}
{{bar box
|width = 300px
|float = right
|title = Etnične skupine v Sloveniji<br/>(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
[[Etnična skupina|Etnične skupine]], ki prebivajo na področju Slovenije, so prikazane v tabeli.<ref>Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.</ref>
[[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] predstavljajo manj kot 0,1 % prebivalstva, pri 8,90 % populacije pa je podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.
Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta [[2005]] 74 let za [[moški|moške]] in 82 za [[ženska|ženske]].
Povprečna naseljenost je 101 [[prebivalstvo|prebivalec]] na [[kvadratni kilometer|km²]]. Približno polovica prebivalstva živi v [[urbano naselje|urbanih naseljih]], drugi pa na [[podeželje|podeželju]].
[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je uradni jezik tudi [[italijanščina]] ali [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot "kritično ogrožen jezik" ''(critically endangered language)''.<ref name="norwaysi-sl">[http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji]</ref>
=== Večja mesta ===
{| class="navbox" style="width: 97%"
!colspan="10" style="padding:0.3em 0; line-height:1.4em; "| Največja mesta v Sloveniji po številu prebivalcev
|-
! #
! Ime mesta
! Regija
! Št. prebivalcev
!
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 1 ||align=left | '''[[Ljubljana]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 258.873
| rowspan=11 style="text-align: center" | [[File:Celje - pogled z gradu.JPG|border|135px|Celje]]<br />[[Celje]]<br />
[[File:Kranj 19.jpg|border|135px|Kranj]]<br />[[Kranj]]
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 2 ||align=left | '''[[Maribor]]''' || align="left" | Podravska || 94,809
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 3 ||align=left | '''[[Celje]]''' || align="left" | Savinjska || 37.490
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 4 ||align=left | '''[[Kranj]]''' || align="left" | Gorenjska || 37,129
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 5 ||align=left | '''[[Velenje]]''' || align="left" | Savinjska || 25,456
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 6 ||align=left | '''[[Koper|Koper/Capodistria]]''' || align="left" | Obalno-kraška || 24,996
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 7 ||align=left | '''[[Novo Mesto]]''' || align="left" | Jugovzhodna Slovenija || 23,341
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 8 ||align=left | '''[[Ptuj]]''' || align="left" | Podravska || 18,164
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 9 ||align=left | '''[[Trbovlje]]''' || align="left" | Zasavska || 14,977
|-
| align=center style="background:#f0f0f0;" | 10 ||align=left | '''[[Kamnik]]''' || align="left" | Osrednjeslovenska || 13,608
|-
|}
== Znamenitosti ==
{{Predloga:Simboli Slovenije}}
{{Predloga:Naravne znamenitosti Slovenije}}
{{Predloga:Kulturne znamenitosti Slovenije}}
{{Predloga:Narodne jedi Slovenije}}
{{gallery
|File:Bled Overview.JPG|[[Blejsko jezero]]
|File:Triglav.jpg|[[Triglav]]
|File:Carnica bee on solidago.jpg|[[Kranjska čebela]]
|File:P anguinus1.jpg|[[Človeška ribica]]
|File:Lipicanec PRMO.jpg|[[Lipicanec]]
|File:Kurenti v Ptuju.JPG|[[Kurent]]
}}
== Kultura ==
=== Književnost ===
{{glavni|Slovenska književnost}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width =
| image1 = Primoz-Trubar.jpg
| width1 = 120
| alt1 = Primož Trubar
| caption1 = [[Primož Trubar]]
| image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png
| width2 = 150
| alt2 = Valentin Vodnik
| caption2 = [[Valentin Vodnik]]
| image3 = Prešern-Goldenstein.jpg
| width3 = 125
| alt3 = Valentin Vodnik
| caption3 = [[France Prešeren]]
}}
Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta [[1000]].
Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. [[Slovenski jezik]] je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi biblijo (tako smo Slovenci dobili sveto pismo v istem času kot drugi veliki narodi), [[Adam Bohorič]] pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika.
Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja smo Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''.
=== Prazniki in dela prosti dnevi ===
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)</ref>
; Prazniki
* [[1. januar|1. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''
; Dela prosti dnevi
* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 50 dni po veliki noči)
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[25. december]] – ''[[božič]]''
== Viri ==
{{opombe|2}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina Slovenije]]
* [[slovenska književnost]]
* [[Slovenska vojska]]
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]
* [[zavarovana območja Slovenije]]
== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [http://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info]
* [http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/ Vlada Republike Slovenije - predstavitev Slovenije]
* [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije]
* [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije]
* [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije]
* [http://www.dedi.si/ DEDI]
{{Slovenija}}
{{Evropa}}
| 