Slapovi Iguazú: Razlika med redakcijama

odstranjenih 23 zlogov ,  pred 6 leti
m
pravopis
m (Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q36332)
m (pravopis)
== Lega ==
[[Slika:Iguazu ArgentinskaStran.jpg|thumb|right|400px|Iguazu; argentinska stran slapov]]
Slapovi, ki si jih delita [[Argentina]] (pripada ji večji del -80%-) in 20% [[Brazilija]], se nahajajo okoli 23  km pred izlivom reke [[Iguaçu]] v [[Paraná]]. Najbližji mesti, obe se nahajata v neposredni bližini izliva, sta [[Puerto Iguazú]] na argentinski in [[Foz do Iguaçu]] na brazilski strani.
 
== Slapovi ==
[[Slika:Iguassu Mini.jpg|thumb|right|400px|Iguaçu; brazilska stran slapov]]
Skupno število vseh slapov je okoli 275 posameznih slapov (natančno število je odvisno od količine vode v reki). Od skupaj 19-ih večjih slapov, so trije na brazilski strani reke. Skupna širina vseh slapov je 2700m2.700 m, od tega 800m800 m na brazilskistranibrazilski strani in 1900m1.900 m na argentinski. Skupno 900 m te širine je suhih. Slapovi so visoki med 40 in 90m90 m, v povprečju pa 72m72 m z brzicami vred. Odvisno od deževnega obdobja je vodni pretok med 300 kubičnimi metri na sekundo in 65006.500 kubičnimi metri na sekundo. Povprečen vodni pretok je 15001.500 kubičnih metrov na sekundo.
 
Najvišje v v smeri proti rečnemu toku leži najspektakularnejši del slapov, ''Hudičevo žrelo'' (šp. ''Garganta del Diablo'', port. ''Garganta do Diabo'') v obliki [[podkev|podkve]]. Njegova dolžina je 700m700 m in širina do 150m150 m. Od konca Hudičevega žrela na argentinski strani sledi manjši otok, za keterimkaterim del reke pada v dveh stopnjah (najbolj znana slapova na višji sta ''Salto Rivadavia'' in ''Salto Escondido'', na nižji pa ''Salto Tres Mosqueteros'' in ''Salto Dos Mosqueteros''). Preostanek vode pada nekoliko nižje po toku navzdol čez preostale slapove, izmed katerih je najbolj večičastenveličasten ''Salto San Martín''. Ti slapovi so z erozijo ločili del kopnega, ki je danes [[otok]] ''Isla San Martín''.
 
== Nastanek ==
 
== Varovanje ==
Obe državi sta območje slapov, skupaj še z obsežnimi območji subtropskega [[deževni gozd|deževnega gozda]], zaščitili z [[narodni park|narodnima parkoma]].
* Narodni park na brazilski strani (''Parque Nacional do Iguaçu'') je po površini (185.262 [[hektar|ha]]) večji izmed njiju. Ustanovljen je bil [[10. januar]]ja [[1939]]. [[17. november|17. novembra]] [[1986]] je bil park vpisan v [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]-v seznam naravne svetovne dediščine.
* Narodni park na argentinski strani (''Parque Nacional Iguazú'') meri 67.000 ha. Ustanovljen je bil leta [[1934]], leta [[1984]] pa je bil vpisan v UNESCO-v seznam svetovne naravne dediščine.
 
== Obisk ==
Oba narodna parka imata cestni povezavi in pogoste avtobusne zveze z mestoma Puerto Iguazú oz. Foz do Iguaçu. V obeh parkih so uredili nezahtevne poti do najatraktivnejših predelov. Ker je večina slapov na argentinski strani, velja, da je za panoramske razglede primernejša brazilska stran. Izpred vhoda v brazilski narodni park vozijo avtobusi vse do razglednih točk v bližini kraja, kjer se konča ''Hudičevo žrelo''.
 
Na argentinski strani vozi izpred vhoda ozkotirna [[železnica|železniška]] proga »Zeleni džungelski vlak« (šp. ''Tren Ecológico de la Selva''). Od prve postaje vodita »zgornja pot« do vrha nekaterih slapov, »spodnja pot« do vznožja, ter pot do mesta, od koder je mogoče s čolnom priti na San Martínov otok. Od druge postaje vodi približno kilometer dolga pot, predvsem po mostovih, do pričetka ''Hudičevega žrela''.
938

urejanj