|
'''Pristava Bled''' ali konjušnjice in nekdaj tako zvan "blok", ki je bil zgrajen po zaslugi kraljice Marije Karađorđević in arhitekta R. Tadiča, med leti 1920-1940.
Sestoji se iz treh delov. Spodnji, kamniti del, so bile konjske lože (konjušnjice), zgoraj pa sta dve dvorišči oziroma atrija. Delita se na staro in novo dvorišče.
Stavba je bila zgrajena v dveh fazah. Najprej (1924) je bilo zgrajeno prvo dvorišče, kasneje (1938) pa prizidano še drugo.
Prvotno je bila zgradba namenjena tako imenovanim "konjušarjem" in shrambi konjev kraljevih, plemiških in ostalih bogatih družin, ki so letovale in bivale na Bledu. Tedaj so bili avti vrla redkost. Zgoraj, nad konjskimi ložami, so bila stanovanja namenjena delavcem za potrebe gradu SuvborSuvobor. Ta je bil v lasti družine Karađorđević. Grad Suvobor je stal na današnji lokaciji "Titove" VilleVile Bled.<nowiki> </nowiki>Ta gradGrad je bil v začetku 2. svetovne vojne porušen.
'''Velika je kakor grad,'''
PristavaKompleks Pristave Bled meri okoliokrog 15.000 m2 celotnih površin. ZasnovanaZasnovan je v obliki kareja. Znotraj hiše sta dve dvorišči ali atrija. (staro in novo dvorišče). Pred dozidavo novejšega dela, je bil pred Pristavo tudi velik vrt z vodnjakom. Prvotno so bile v kleti konskekonjske lože, delavnice in drugi tehnični prostori za potrebe gradu Suobor.Suvobor, Vv pritličju je bila pralnica, kuhinja, shrambe in sobe za služničad., Vv nadstropjih so bilapa stanovanja s kuhinjo, dvema sobama in kopalnico. V mansardi je bilo nekaj večjih apartmajev.
Stavba je v kletnem delu grajena iz kamna, v kletnem delu. V pritličju in nadstropju, pa je pozidana z opeko. Mansardni del je lesen., Vv prečih oseh mansarde so balkonske lože, sz leseno balustrado in izrezljanimi stebri. Streha je dvokapna, čopasta s strmim kotomnaklonom, ki se zaključi kot čopasta streha. Ta je tipična za hiše v alpski pokrajini.
Izgled Pristave temelji na avtohtonosti gorenjske arhitekture. Pročelje fasade je bogato z različnimi elementi, ki tvorijo prečudovito mogočnost in povdarjajo pomembnost samega objekta.
Kletni del fasade je obložen s kamnom, prav tako so kamniti tudi zunanji oboki, ki ležijose zunajrazsprostirajo po obodu zgradbe. ZgorajPo sozgornjem podelu fasadifasade so kamniti okenski okvirji, oboki in portali. Okna so razmeroma majhna, pristna in podobna slovenski kmečki, srednjeveški arhitekturi. Mansardni del fasade je lesen, insaj je grajen po sistemu zlaganja brun na preklop. Že prej omenjeni prečudoviti balkoni z narezljanimi stebri, pa imajo v svojih balustradah vrezan vzorec v obliki srca., Ta vzorecki izvira iz Bohinja. Okna v mansardi so obrobljena z lesenimivzorčasto zobrezanimi vzorcem obrezanimilesenimi okvirji zelene barve.
Torej greGre za nek poseben slog gradnje, ki izhaja iz ogrsko alpske arhitekture s pridihom avtohtone slovenske kmečke arhitekturestavbne avtohtonosti. Ta opisan slog je bil zelo priljubljen kraljici Mariji Karađorđevič in mu lahko rečemoje tudinekakšen zaščitni znak za vrsto drugih njihovih objektov, ki si jih je gradila družinadinastija Karađorđević. Najdemo ga na objektih kot so;: grad Brdo, Kraljeva koča v Kamniški Bistrici, Vila rogRog v Bohinju in mnogih ostalih drugot po nekdanji jugoslaviji, ki so bilidrugih v njihovilasti lastiKarađorđevićev.
'''''Namesto gradu Suobor,Suvobor Nova Vila,'''''
''Na mestu porušenega gradu Suvobor, so po vojni zgradili Vilo Bled, ki je delo arhitekta Viktorja Glanza. Dokončana je bila leta 1946. Vilain je bila v lasti nekdanje države JugoslavijeSFRJ. Uporabljal jo je predsednik Tito, kot svojo rezidenco za obiske na Bledu. To ogromno vilo, z velikim posestvom in gozdom okoli nje, pa so po letu 1973 odprli tudi kot protokolarni hotel zaprtega tipa. Po osamosvojitvi leta 1991 je hotel postal odprtega tipa tudi- za turiste. Na tem posestvu nekdanjega gradu Suvobor so še vila maliMali gradec, poznana kot vila Belverdere, in je delo arhitekta J. Plečnika., Papa tudi mogočen stekleni rastlinjak, jeki spominja na temPlečnikovo ozemljudelo, inčeprav spominjaje nadelo Plečnikovoarh. deloD. Fürsta (avtor prvotnih načrtov kompleka Vila Bled). Zraven rastlinjaka je bila tudi kurlinica z visokim opečnatim dimnikom, skritemskritim na griču. PoV velikem parku, ki je prav precejšen je videtinajdemo temelje še za ostale objekte in vile, ki so jih Karađorđevići nameravali zgraditi za svojo družino. V planu sta bili še dve manjši vili, ki so jihju načrtovali tik pred vojno., Kerker pa nikoli ni billobilo najdenih nobenih načrtov ali zapisov o tem, se ne ve kakšen naj bi bil njihov izgled. Dokončana je bila le ena vila (1941), ki pa je locirana na koncu gozda v parkuposestva in ima svoj izhod iz obzidja posestva Vile Bled. Na ozemlju Vile Bled so bili tudi podzemni rovi, ki naj bi bili speljani med omenjenimi hišamiobjekti. Vilo Mali gradec, je pričel graditi kralj Aleksander, saj se je s svojo družino želel preseliti na Bled. Ta zaradiZaradi vojne in njegove smrti ni bila dokončana. Dokončani so bili le trije 30 meterskimetrski kamniti stebri, na katerih danes stoji vila Belverdere. ''
'''Po drugi svetovni vojni je bil objekt Pristava nacionaliziran. V njem so naselili delavske družine. Bil je prvi "blok" na Bledu.'''
Stavba ima skozi svoj obstoj kar burno zgodovino, vendar zelo žalostno zgodbo in usodo, kar se zadeva ravnanjaravnanje, lastništvalastništvo in upravljanjaupravljanje. Skozi čas je bil večkrat spremenilaspremenjen svojnjen namen. Po 2. sv. vojni je bila najprej predelana v stanovanjski blok.
Po 2. sv. vojni je bila najprej predelana v stanovanjski blok. Takrat (leta 1952) je bila izvedean edina obnova objekta, v času komunizma, ki pa je bila le osnovna. Obnovkjene so bile inštalacije, fasada in streha.
Edina večja obnova objekta v času socializma je bila le osnovna obnova inštalacij, fasade in zamenjava strehe. Vse to je bilo urejeno leta 1954. Do konca 80-tih let pa je bil objekt že zelo dotrajan in zanemarjen. Kdo vse je živel v Pristavi ni moč raziskati, saj se je v petih desetletjih zamenjalo veliko najemnikov. Do začetka 60. let je bila ta zgadba skoraj da edina večja kolektivna stanovanjska zgradba v Radovljiški občini. Zadnja generacija stanovalcev so bili socialno ogroženi občani. Čisto na koncu so bila notri le še dotrajana na pol podrta stanovanja, ne več primerna in celo nevarna za bivanje. Konjske lože so že med časom po vojni preuredili v garaže, pralnice, skladišča in drvarnice nakopičene seveda vsega mogočega. Tedaj je Pristava že slovela po imenu socialnega bloka, najbrž obsojenega na rušenje. ▼
▲Edina večja obnova objekta v času socializma je bila le osnovna obnova inštalacij, fasade in zamenjava strehe. Vse to je bilo urejeno leta 1954. Do konca 80-tih let pa je bil objekt že zelo dotrajan in zanemarjen. Kdo vse je živel v Pristavi ni moč raziskati, saj se je v petih desetletjih zamenjalo veliko najemnikov. Do začetka 60. let je bila ta zgadba skoraj daskorajda edina večja kolektivna stanovanjska zgradba v Radovljiškiradovljiški občini . Dinamično je bila pristava precej obremenjena, saj je bilo v njej več kot 100 stanovanj. Težko si je zamisliti koliko otrok je odraslo v tej hiši. Zadnja generacija stanovalcev so bili socialno ogroženi občani ., Čistoobčina nain takratna država pa nikoli nista posvečali pozornosti temu objektu. Na koncu so bila notri le še dotrajana , na pol podrta stanovanja, ne več primernaneprimerna in celo nevarna za bivanje. Konjske lože so že med časom po vojni preuredili v garaže, pralnice, skladišča in drvarnice nakopičene sevedaz vsegavsem mogočegamogočim. Tedaj je Pristava že slovela pokot imenusocialni socialnega blokablok, najbrž obsojenegaobsojen na rušenje.
'''Iz bloka naredili trgovsko hišo,''' ▼
▲'''Iz bloka naredili trgovsko hišo ,'''
Leta 1987 je bil objekt dokončno izseljen in predan v lastništvo podjetju Almira Radovljica, ki je celoten objekt obnovila tako, da je k sodelovanju pri adaptaciji povabila 46 podjetji. Ta so z vnaprej plačano najemnino zagotovila potrebna sredstva za obnovo Pristave. V obnovo je bilo vloženega ogromno denarja. Leta 1989 je bil objekt v celoti rekonstruiran in na novo odprt, kot trgovsko poslovni center z veliko kapaciteto prodajnih površin. Imenoval se je "Modna hiša Pristava" Zaradi svoje odmaknjenosti iz mesta in izgradnjo Gadafi centra Bled, ki so ga odprli leta 1992, pa je Pristava svoj nov sijaj popolnoma izgubila. Prav tako se je v tem času podjetje Almira iz Radovljice, znašlo v hudih finančnih stiskah. Zato je bil objekt "Modna hiša Bled" po letu 1993 v celoti zaprt. ▼
▲Leta 1987 je bil objekt dokončno izseljen in predan v lastništvo podjetju Almira Radovljica, ki je celoten objekt obnovilaobnovilo, tako , da je k sodelovanju pri adaptaciji povabilapovabilo 46 podjetjipodjetij. Ta so z vnaprej plačano najemnino zagotovila potrebna sredstva za obnovo Pristave ., V obnovokamor je bilo vloženega ogromno denarja. Leta 1989 je bil objekt v celoti rekonstruiran in na novo odprt , kot trgovsko poslovni center z veliko kapaciteto prodajnih površin. Imenoval se je "Modna hiša Pristava" , ki pa je Zaradizaradi svoje odmaknjenosti iz mesta in izgradnjo Gadafi centra Bled, ki so ga odprli leta 1992, pa je Pristava svoj nov sijaj popolnoma izgubilaizgubil. Prav tako se je v tem času podjetje Almira iz Radovljice, znašlo v hudih finančnih stiskah . Zatozato je bilbila objekt "Modna hiša BledPristava" po letu 1993 v celoti zaprtzaprta.
'''Od takrat je blejska pristava popolnoma zapuščena in obsojena na propadanje,''' ▼
▲''' Od takrat je blejskaBlejska pristava popolnoma zapuščena in obsojena na propadanje ,'''
Trenutno je še v lasti države, ki pa se že ves čas spreneveda za njegov kulturno nacionalni pomen. Resnost vprašanja kaj storiti s Pristavo pa je vsak dan večje. Po letu 2000 je bil kletni del delno dodeljen v uporabo kot galerija slikarja Jožeta Ciuhe, ki pa zaradi nesporazumov s dodelitvijo lastninskih pravic ni obstala. Tudi poizkus organiziranja prireditev blejskega turističnega društva je bil prav tako neuspešen. Sklenjena je bila že tudi pogodba o najemu celotnega objekta, za dalj časa, z blejskim podjetjem Sportina. To podjetje pa tudi kljub ambicijam in jasno vizijo ni moglo vplivati na ponovno oživetje Pristave, saj so že v začetku nastali problemi in nesoglasja med lastnikom in najemnikom. In to že z samim upravljanjem objekta. Vrnitev prvemu lastniku v času denacionalizacije ravno tako ni bilo v interesu države. Zgradba je sicer zaščitena na nivoju državnega, kulturnega pomena. ▼
▲Trenutno je še v lasti države, ki pa se že ves čas spreneveda zao njegovnjegovem kulturno nacionalninacionalnem pomenu, čeprav je zaščitena kot arhitekturni pomenspomenik. Resnost vprašanja kaj storiti s Pristavo pa je vsak dan večjevečja. Po letu 2000 je bil kletni del delno dodeljen v uporabo kot galerija slikarja Jožeta Ciuhe, kikar pa je zaradi nesporazumov sz dodelitvijo lastninskih pravic ni obstalapropadlo. Tudi poizkus organiziranja prireditev blejskega turističnega društva je bil prav tako neuspešen. Sklenjena je bila že tudi pogodba o najemu celotnega objekta , za dalj časa , z blejskim podjetjem Sportina ., To podjetjeki pa tudi kljub ambicijam in jasnojasni vizijoviziji ni moglo vplivati na ponovno oživetje Pristave, saj so že v začetku nastali problemi in nesoglasja med lastnikom in najemnikom . Inpri tosamem že z samim upravljanjemupravljanju objekta. Vrnitev prvemu lastniku v času denacionalizacije ravno tako ni bilobila v interesu države . Zgradba je sicer zaščitena na nivoju državnega, kulturnega pomena.
Sedaj po 25. letih od kompletne adaptacije in odprtja popolnoma prenovljene Pristave, tam stojijo le še plesnivi zidovi, razbita okna, in luknjasta streha. Nekdanji še živeči stanovalci pristave pa trdijo, da je zdaj ta hiša še v slabšem stanju kot je bila pred prenovo leta 1987. Pristava se dobesedno zdaj podira. Cena za njeno obnovo pa bo po vsaki zimi višja. ▼
▲Sedaj poPo 25. letih od kompletne adaptacije in odprtja popolnoma prenovljene Pristave , tam stojijo le še plesnivi zidovi, razbita okna , in luknjasta streha. Nekdanji še živeči stanovalci pristave pa trdijo, da je zdaj ta hiša še v slabšem stanju , kot je bila pred prenovo leta 1987. Pristava se dobesednotako zdajrekoč podira ., Cenacena za njeno obnovo pa bo po vsaki zimi višja.
''zapisal: Jurij Čadež''
| 