Pristava Bled: Razlika med redakcijama

dodanih 28 zlogov ,  pred 8 leti
brez povzetka urejanja
(podroben opis arhitekture - avtor)
Brez povzetka urejanja
'''Velika je kakor grad,'''
 
Pristava Bled meri okoli 15.000 m2 celotnih površin. Zasnovana je v obliki kareja. Znotraj hiše sta dve dvorišči ali atrija. (staro in novo dvorišče). Pred dozidavo novejšega dela, je bil pred Pristavo tudi velik vrt z vodnjakom. Prvotno so bile v kleti konske lože, delavnice in drugi tehnični prostori za potrebe gradu Suobor. V pritličju je bila pralnica, kuhinja, shrambe in sobe za služničad. V nadstropjih so bila stanovanja s kuhinjo, dvema sobama in kopalnico. V mansardi je bilo nekaj večjih apartmajev. Stavba je grajena iz kamna v kletnem delu. V pritličju in nadstropju, pa je pozidana z opeko. Mansardni del je lesen. V prečih oseh mansarde so balkonske lože, s leseno balustrado in izrezljanimi stebri. Streha je dvokapna s strmim kotom, ki se zaključi kot čopasta streha. Ta je tipična za hiše v alpski pokrajini. Izgled Pristave temelji na avtohtonosti gorenjske arhitekture. Pročelje fasade je bogato z različnimi elementi, ki tvorijo prečudovito mogočnost in povdarjajo pomembnost samega objekta. Kletni del fasade je obložen s kamnom, prav tako so kamniti tudi zunanji oboki, ki ležijo zunaj po obodu zgradbe. Zgoraj so po fasadi kamniti okenski okvirji, oboki in portali. Okna so razmeroma majhna, pristna in podobna slovenski kmečki, srednjeveški arhitekturi. Mansardni del je lesen in je grajen po sistemu zlaganja brun na preklop. Že prej omenjeni prečudoviti balkoni z narezljanimi stebri, pa imajo v svojih balustradah vrezan vzorec v obliki srca. Ta vzorec izvira iz Bohinja. Okna v mansardi so obrobljena z lesenimi z vzorcem obrezanimi okvirji zelene barve. Torej gre za nek poseben slog ogrsko alpske arhitekture s pridihom avtohtone slovenske kmečke arhitekture. Ta opisan slog je bil zelo priljubljen kraljici Mariji Karađorđevič in mu lahko rečemo tudi zaščitni znak za vrsto njihovih objektov, ki si jih je gradila družina Karađorđević na gorenjskem. Najdemo ga na objektih kot so; grad Brdo, Kraljeva koča v Kamniški Bistrici, Vila rog v Bohinju in mnogih ostalih drugot po nekdanji jugoslaviji, ki so bili v njihovi lasti.
 
Stavba je grajena iz kamna v kletnem delu. V pritličju in nadstropju, pa je pozidana z opeko. Mansardni del je lesen. V prečih oseh mansarde so balkonske lože, s leseno balustrado in izrezljanimi stebri. Streha je dvokapna s strmim kotom, ki se zaključi kot čopasta streha. Ta je tipična za hiše v alpski pokrajini.
 
Izgled Pristave temelji na avtohtonosti gorenjske arhitekture. Pročelje fasade je bogato z različnimi elementi, ki tvorijo prečudovito mogočnost in povdarjajo pomembnost samega objekta.
 
Kletni del fasade je obložen s kamnom, prav tako so kamniti tudi zunanji oboki, ki ležijo zunaj po obodu zgradbe. Zgoraj so po fasadi kamniti okenski okvirji, oboki in portali. Okna so razmeroma majhna, pristna in podobna slovenski kmečki, srednjeveški arhitekturi. Mansardni del je lesen in je grajen po sistemu zlaganja brun na preklop. Že prej omenjeni prečudoviti balkoni z narezljanimi stebri, pa imajo v svojih balustradah vrezan vzorec v obliki srca. Ta vzorec izvira iz Bohinja. Okna v mansardi so obrobljena z lesenimi z vzorcem obrezanimi okvirji zelene barve.
 
Torej gre za nek poseben slog ogrsko alpske arhitekture s pridihom avtohtone slovenske kmečke arhitekture. Ta opisan slog je bil zelo priljubljen kraljici Mariji Karađorđevič in mu lahko rečemo tudi zaščitni znak za vrsto drugih njihovih objektov, ki si jih je gradila družina Karađorđević. Najdemo ga na objektih kot so; grad Brdo, Kraljeva koča v Kamniški Bistrici, Vila rog v Bohinju in mnogih ostalih drugot po nekdanji jugoslaviji, ki so bili v njihovi lasti.
 
'''''Namesto gradu Suobor, Nova Vila,'''''
Brezimni uporabnik