Luknjana kartica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: bg:Перфокарта, fi:Reikäkortti, ru:Перфокарта |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
Kartica je narejena iz trdega [[papir]]ja, luknje v njej pa predstavljajo podatke. Izumil jo je [[Američani|ameriški]] [[statistik]] [[Herman Hollerith]] ([[1860]]-[[1926]]), v uporabi pa je bila do [[1970|70]]-ih let [[20. stoletje|20. stoletja]] in je bila poznana tudi kot [[IBM]] kartica. Poleg te kartice (80 stolpcev) obstaja (je obstajalo) še nekaj tipov kartic.
== Zgodovina ==
Luknjane kartice so se pojavile mnogo pred računalniki. Uporabljale so se v tekstilni industriji - kot pripomoček pri tkanju vzorcev jih je kot prvi uporabil leta [[1725]] [[Basile Bouchon]] (pravzaprav je šlo za trak luknjanega papirja), kasneje je njegovo idejo izboljšal [[Jean-Baptiste Falcon]].
[[Charles Babbage]] je prav tako razmišljal v tej smeri, pri izdelavi analitičnega stroja je uporabil [[Joseph Jacquard]] -ovo idejo o luknjani kartici, ki naj bi kontrolirala zaporedje izvajanja kalkulacij na [[analitičnem stroju]]. Take kartice so se uporabljale do konca 19. stoletja v enostavnejših tabulirnih strojih. Herman Hollerithove kartice (kot se včasih tudi reče luknjanim karticam) je Hollerith patentiral leta [[1887]]. Dimenzije so bile 90 mm x 215 mm - zaradi preprostega razloga, ker je bil dolarski bankovec takrat te velikosti, tako da so lahko kartice shranjevali tusi v prostore namenjene za shranjevanje denarja. Leta [[1928]] so uvedli standardno velikost kartic - 187.325 x 82.55 mm.
Hollerith je leta [[1896]] ustanovil firmo Tabulating machines company, ki se je še z dvema drugima firmama združila v [[IBM]]. Zato se je reklo luknjanim karticam tudi IBM kartice. Imele so 80 stolpcev, 12 vrstic in so predstavljale 80 znakov.
Sistemi, ki so uporabljali luknjane kartice, so v večini izginili konec 70tih let prejšnjega stoletja, predvsem zaradi tega, ker so diskete ter diski postajali vse bolj dostopni.
== Uporaba ==
Na luknjani kartici so številke in črke izražene s kombinacijami lukenj. Odčitavanje poteka podobno kot pri luknjanem traku. Vhodna enota vsebuje pregledovalnik kartic; vsak niz lukenj pregleda poseben svetlobni snop.Ob prehodu luknje pade svetloba na fotocelico, ki je za kartico, ter odda električni impulz.
== Glej tudi ==
| |||