Luksemburg: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Xqbot (pogovor | prispevki)
m Bot: lt:Liuksemburgas je dober članek; oblikovne spremembe
ModriDirkac (pogovor | prispevki)
m →‎Gospodarstvo: še o Junckerju
Vrstica 105:
Luksemburško gospodarstvo je do sredine sedemdesetih let temeljilo predvsem na železarstvu in jeklarstvu. Velika ležišča železove rude na jugu in jugozahodu so omogočila ob prelomu stoletja nagel razvoj težke industrije. V zadnjih desetletjih pa so morali zaradi čedalje višjih stroškov in močne tuje konkurence zapreti številne železove rudnike. Med svetovno krizo jeklarstva se je tudi v Luksemburgu po letu [[1975]] počasi, vendar nenehno zmanjševal pomen črne metalurgije. Že v šestdesetih letih si je začel Luksemburg uspešno prizadevati za uvajanje novih industrijskih panog, da bi zmanjšal odvisnost od težke industrije. Z prestrukturiranju luksemburškega gospodarstva se je poleg storitvenih dejavnosti razvila tudi kemična industrija, zlasti industrija avtomobilskih plaščev.
 
Center gospodarstva države predstavlja prestolnica Luxembourg, ki se je v zadnjih desetletjih razvila v odprto in živahno finančno središče in sedež evropskih ustanov. Tako je Luxembourg danes znan kot mesto bank in evropskih uradnikov. Do takega razvoja je prišlo zaradi liberalne davčne zakonodaje in nenehnih prizadevanj po enotnem evropskem trgu. Začetek vodenja [[Evropska komisija|Evropske komisije]] v letu 2014 je zaznamovala davčna afera, saj se je izkazalo, da je v času, ko je bil predsednik luxemburške vlade [[Jean-Claude Juncker]], Luxembourg sklenil številne »[[Davek|davčne]] dogovore«, s katerimi so različne multinacionalke v Luxembourgu plačale znatno manj davka na dobiček, kot bi ga sicer plačale v državah, kjer so ta dobiček v resnici ustvarile. Kredibilnost vodenja boja proti davčnim oazam, kar je ena prioritet Evropske komisije, je tako glede na svoja pretekla dejanja Juncker kot predsednik Komisije postavil pod vprašaj; Luxembourg je sicer legalno dogovarjanje nepravično izkoristil na škodo ostalih držav.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/evropska-unija/bloomberg-juncker-je-slaba-izbira-in-mora-odstopiti/350798 |title=Bloomberg: Juncker je slaba izbira in mora odstopiti |accessdate=11.11.2014 |date=10.11.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref>
 
Most velike vojvodinje Charlotte, ki se pne 85 metrov nad reko Alzetto in je dolg 230 metrov, je v pravem pomenu besede most v Evropo; po njem pelje pot iz starega mesta v sodobno novo mestno četrt s širokimi bulvarji, kjer je od leta 1966 tudi evropska četrt s številnimi evropskimi ustanovami in telesi. V njej je tajništvo Evropskega parlamenta, sodišče Evropske skupnosti, finančno nadzorstvo Evropske skupnosti, Evropska investicijska banka in stavba Evropske skupnosti za