Zgodovina davčne službe na Slovenskem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
Vrstica 28:
Po ustanovitvi samostojne države je potekal nagel razvoj poenotenja in posodabljanja davčne službe v ožjem smislu besede. Do leta 1992 so naloge davčne službe v tem pomenu opravljale občinske uprave za javne prihodke in pa SDK kot državna služba. Leta 1992 so naloge občinskih uprav za javne prihodke prešle na državno davčno službo, ki se je imenovala [[Republiška uprava za javne prihodke]].<ref>''Zakon o davčni službi/ZDS/'' (1992).</ref><ref name="RS">Računsko sodišče (1997).</ref> Dve leti kasneje je bila SDK preimenovana v [[Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje|Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje]],<ref>''Zakon o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje'' (1992).</ref> Med tem, ko je bila Republiška uprava za javne prihodke davčna služba, namenjena fizičnim osebam,<ref name="RS"/> je SDK poleg drugih nalog opravljala tudi naloge davčne službe za pravne osebe.<ref name="L">Ložar, N. (2002): str. 4-5.</ref> SDK se je leta 1994 preimenovala v [[Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje|Agencijo RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje]].<ref>''Zakon o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje'' (1994).</ref> Zaradi povečevanja števila davčnih zavezancev, različnega razvoja obeh služb, neenake obravnave pravnih in fizičnih oseb ter zaradi razvoja tehnologije je obstoj dveh ločenih davčnih služb postajal nevzdržen, zato sta se obe službi 17.04.1996 združili v enotno davčno službo, ki se je imenovala [[Davčna uprava Republike Slovenije|DURS]].<ref name="L"/><ref>''Zakon o davčni službi/ZDS/'' (1996).</ref> S tem se je že leta 1996 na Slovenskem končalo združevanje davčne službe v ožjem pomenu besede.
 
Leta 1991 je iz slovenskega dela nekdanje Zvezne carinske uprave nastala slovenska carinska služba- [[Carinska uprava Republike Slovenije]].<ref name="ZA17">Zupančič, A. (2008). Str. 17.</ref> Ta služba je vse do leta 2014 ohranila samostojno pot razvoja. Zaradi povečanja potreb po carinskem nadzoru gibanja blaga so prenovljeni mobilni oddelki leta 1997 pričeli nositi orožje.<ref>Suša, T. (2011): str. 94. </ref> Ponovno uvajanje nošenja orožja v carinski operativi je delno obudilo klasično vlogo finančne straže. Od leta 1999 je carinska služba ponovno postala carinsko-dohodarstvena služba, saj je pričela pobirati tudi [[trošarina|trošarine]],<ref>primerjaj z: Kvenderc, M. (2011): str. 83.</ref> od 1. maja 2004 pa se slovensko carinsko območje pripoji enotnemu carinskemu območju Evropske unije.<ref>Zupančič, A. (2008). Str. 18-39.</ref> 01.07.2013 je bila zaradi vstopa [[Hrvaška|Hrvaške]] v Evropsko unijo ukinjena edninaedina preostala kopenska meja, iz meje umaknjeni cariniki pa so bili pogosto premeščeni v mobilne oddelke.<ref>STA (2013): [http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/po-vstopu-hrvaske-v-eu-okrepitev-carinskih-mobilnih-oddelkov Po vstopu Hrvaške v EU okrepitev carinskih mobilnih oddelkov]</ref>
 
==Razvoj poenotene davčne službe (od 2014)==