Disperzija (optika): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
m m/dp/pnp/-p:l/slog
Vrstica 2:
{{drugi pomeni|Disperzija (razločitev)}}
 
'''Disperzíja''' ali '''razklòn''' je v [[optika|optiki]] [[fizikalni pojav|pojav]], ki se kaže v tem, da je [[fazna hitrost]] [[valovanje|valovanja]] (v splošnem [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]] in tudi poljubnega valovanja) odvisna od [[frekvenca|frekvence]].<ref>{{sktxt|Breuer (|1993), str. |pp=249}}.</ref> Včasih to vrsto odvisnosti imenujemo tudi kromatična disperzija. Nastane zaradi tega, ker je [[lomni količnik]] odvisen od [[valovna dolžina|valovne dolžine]] [[svetloba|svetlobe]] ([[frekvenca|frekvence]]). Opazimo lahko tudi disperzijo skupinske hitrosti.
 
Pojav je odkril [[Isaac Newton]] (1642 – 1727) okoli leta [[1672 v znanosti|1672]], pojasnili pa so ga mnogo let pozneje.
 
Najenostavnješi primer za prikaz disperzije je prehod bele svetlobe preko [[optična prizma|optične prizme]] (glej sliko na desni strani). Najbolj znan pojav, ki nastane zaradi disperzije svetlobe, je [[mavrica]]. Posledica disperzije je tudi [[kromatična aberacija]], ki je ena izmed napak optičnih naprav.
Vrstica 43:
* [[optična prizma]]
 
== Opombe in skliciSklici ==
{{opombesklici|1}}
 
== Viri ==
 
* {{navedi knjigo|last= Breuer|first= Hans|title= Atlas klasične in moderne fizike|location= Ljubljana|publisher= DZS|year= 1993|isbn= 86-341-1105-9|cobiss= 35693056|ref= harv}}
 
== Zunanje povezave ==