Slop: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nov članek |
m pnp |
||
Vrstica 7:
Običajno je členjen na bazo, trup in [[kapitel]]. Največkrat je monoliten, pogosto je zidan kot stena, lahko je sestavljen iz tamburov - ti so značilni za antične stebre.
Po funkciji v zgradbi
== Zgodovina ==
Slop je bil stavbni element že v [[Stari Egipt|Starem Egiptu]]. Uporabljali so ga pri gradnji [[Tempelj|templjev]]. V začetku še ni bil členjen ampak oblikovan kot
V grški arhitekturi ni bil v rabi, saj ga je povsem nadomestil steber.
Vrstica 20:
[[Gotika]] je domiselno povezala masivnost slopa in eleganco. Slopi so v katedralah, zaradi teže kamna in višine, zelo masivni, so pa po površini bogato členjeni s polstebri, ki običajno tečejo vse do začetka loka. Ti polstebri dajejo vtis kipenja v višino in ustvarjajo eleganco. Zelo tipičen primer je slop v katedrali Notre-Dame v [[Laon]]u v [[Francija|Franciji]] (ladja iz leta 1200).
Slop je bil v kasnejših obdobjih pogosto posneman. Med drugim je slope uporabil [[Jože Plečnik]], ko je preurejal ''Matijevo dvorano'' na [[Hradčani]]h, Praga.
== Viri ==
| |||