Mohamed: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m lektura, 2. del
m preostanek lekture
Vrstica 305:
== Zgodnje reforme pod islamom ==
 
Po [[William Montgomery Watt]]u vera za Mohameda ni bila osebna zadeva njega kot posameznika, temveč je bila »celosten odziv njegove osebnosti na celotno situacijo, v kateri se je znašel. Odzival se je [ne samo] … na verske in intelektualne vidike stanja, temveč tudi na gospodarske, družbene in politične pritiske, ki jih je bilo čutiti v takratni Meki bilo čutiti«.<ref>Cambridge History of Islam (1970), p. 30.</ref> [[Bernard Lewis]] pravi, da v islamu obstajata dve pomembni politični tradiciji - ena vidi v Mohamedu državnika v Medini, druga pa kot upornika v Meki. Na islam gleda kot na neke vrste revolucijo, ki je družbe, v katere se je to vero vneslo, močno spremenila.<ref name="LewisNYRB">Lewis [http://www.nybooks.com/articles/4557 (1998)]</ref>
 
Zgodovinarji se na splošno strinjajosoglašajo, da so islamske družbene reforme na področjih, kot so recimo socialna varnost, družinska struktura, suženjstvo in pravice žensk ter otrok, ''status quo'' arabske družbe izboljšale.<ref name="LewisNYRB"/><ref>
* Watt (1974), p. 234
* Robinson (2004) p. 21
* Esposito (1998), p. 98
* R. Walzer, ''Ak̲h̲lāḳ'', [[Encyclopaedia of Islam Online]]</ref> Tako se je po Lewisu, islam »od vsega začetka odpovedal aristokratskim privilegijem, zavrgel hierarhijo in sprejel pristop, po katerikaterem so kariere odprte za talente«.<ref name="LewisNYRB"/> Mohamedovo sporočilo je spremenilo družbo in moralni življenjski red na Arabskem polotoku, saj je preusmerilo družbo, kar se glede identitete, pogleda na svet in hierarhije vrednot tiče.<ref>''Islamic ethics'', [[Encyclopedia of Ethics]]</ref>
 
Gospodarske reforme so se lotile stiske revnih, ki je postajala problem v preislamski Meki.<ref>Watt, ''The Cambridge History of Islam'', p. 34</ref> Koran zahteva plačilo miloščine ([[zakat]]) v korist revnih, in ko je Mohamedov vpliv začel rasti, je od plemen, ki so želeliželela zavezništvo z njim, izrecno zahteval, danaj uvedejo zakat posebej.<ref>Esposito (1998), p. 30</ref><ref>Watt, ''The Cambridge History of Islam'', p. 52</ref>
 
== Videz ==
Vrstica 323:
{{quotation| Mohamed je bil srednje postave, lasje mu niso bili ne gladki ne nakodrani, ni bil rejen, imel je bel okrogel obraz, velike črne oči in dolge trepalnice. Hodil je, kot da gre po klancu navzdol. Med lopaticama je imel »žig preroka« ... Bil je polne postave. Obraz mu je sijal kot mesec. Bil je več kot povprečne postave, vendar ne pretirano visok. Imel je goste, nakodrane lase. Spleteni so mu bili v ločene pletenice. Lasje so mu segali čez uhlje. Njegova polt je bila ''azhar'' [svetla, sijoča]. Mohamed je imel široko čelo, in drobne, dolge in obokane obrvi, ki se nista združili. Med njima je bila žila, ki se mu je v jezi napela. Zgornji del nosu je bil kljukast; imel je gosto brado, gladka lica, močna usta in narazen razstavljene zobe. Prsa so mu bila porasla z redko dlako. Vrat mu je bil kot vrat slonokoščenega kipa, čist kot srebro. Mohamed je bil skladne, močne postave, s krepkim stiskom roke, ploščatim trebuhom in prsnim košem, prsa in ramena so mu bila široka.}}
 
»Prerokov pečat« med prerokovimi rameni prerok običajno opisujejo kot izstopajoče prirojeno znamenje, veliko kot golobje jajce.<ref name="Schimmel1985">{{cite book|author=Annemarie Schimmel|title=And Muhamad is his messenger: the veneration of the Prophet in Islamic piety|url=http://books.google.com/books?id=jlYOAAAAYAAJ|accessdate=5 November 2011|year=1985|publisher=University of North Carolina Press|isbn=978-0-8078-1639-4|page=34}}</sup></ref> Še en opis Mohameda iz ust Umm Ma'bad, ki jo je srečal na svoji poti v Medino:<ref name="Safi2009">{{cite book|author=Omid Safi|title=Memories of Muhamad: why the Prophet matters|url=http://books.google.com/books?id=Gs2oDbagvfIC&pg=PA273|accessdate=5 November 2011|date=17 November 2009|publisher=HarperCollins|isbn=978-0-06-123134-6|pages=273–274}}</sup></ref>
 
{{quotation|Videla sem moškega, neoporečnega in čistega, z lepim obrazom in zgledno postavo. Ni ga pačilo suho telo, tudi ni bil pretirano majhen v glavo in v vrat. Bil je mil in prikupen, globoko črnih oči in gostih trepalnic. V njegovem glasu je bilo čutiti hripavost in imel je dolg vrat. Imel je gosto brado in lepo zaokrožene obrvi, ki so se na sredi družile. <p> Če je molčal, je bil resen in dostojanstven, če pa je govoril, se je v njem dvignila veličastnost in ga zmagala. Od daleč je med moškimi bil najlepši in najsijajnejši, od blizu pa najbolj blag in prijeten. V pogovoru je bil prijeten in zgovoren, ne da ni bil pri tem malenkosten in drobnjakarski. Njegov govor je bil kot slap biserov, odmerjen tako, da nihče ni obupaval, ker bi bil predolg, in da ga nobeno uho ni preslišalo, ker bi bil prekratek.}}
Te vrste opisov soje pogosto najti na kaligrafskih ploščah (»hilje« v turščini), ki so se v [[OtomanskoOsmansko cesarstvo|OtomanskemOsmanskem cesarstvu]] v 17. stoletju razvile v samostojno umetniško obliko.<ref name="Safi2009" />
 
== Družina ==
Vrstica 332:
[[Slika:Mrs Aisha room.jpg|thumb|left|250px|Grob Mohameda se nahaja v prostorih njegove tretje žene [[Ajša|Ajše]]. ([[Al-Masdžid an-Nabavi]], [[Medina]])]]
 
Mohamedovo življenje tradicionalno delijo v dve obdobji: v Meki pred Hidžro (selitvijo) v Meki (570-622), in po Hidžri, v Medini po njej (od 622 do 632). Za Mohameda pravijo, da je imel trinajst žena (čeprav sta dve med njimi, [[Rajhana bint Zajd|Radžhana bint Zajd]] in [[Maria al-Kibtibija]]), za nekatere samo priležnici).<ref>Gl. na primer Marco Schöller, '' Banu Kurajza'', [[Encyclopedia of the Quran]] ki navaja več virov o Rayhani</ref><ref name="Barbara Freyer">Barbara Freyer Stowasser, ''Wives of the Prophet'', [[Encyclopedia of the Quran]]</ref> Razen dveh so bile vse ženitve sklenjene po selitvi v Medino.
 
Star 25 letPetindvajsetleten je Mohamed poročil bogato [[Kadija bint Kuvajlid|Kadijo bint Kuvajlid]], ki je tedaj bila stara 40 let.<ref>{{cite book | last = Subhani | first = Jafar | title = The Message | url = http://www.al-islam.org/message | publisher = Ansariyan Publications, Qom | chapter = Chapter 9}}</sup></ref> Zakonska zveza je trajala 25 let in je bil srečna.<ref name="Esp2">Esposito (1998), p. 18</ref> Mohamedu je bila Kadija na različne načine bila v podporo; ko je bil poročen z njo, Mohamed ni sklenil nobenega zakona s kako drugo žensko.<ref name = "Bullough 1998 119">Bullough (1998), p. 119</ref><ref name="Reeves46">Reeves (2003), p. 46</ref> Po smrtiKadijini Kadijesmrti je KhawlaKavla bint Hakim Mohamedu predlagala, da poroči SawdoSavdo bint Zama, vdovo muslimana, ali pa [[Ajša|Ajšo]], hčer To Ruman in Abu Bakra iz Meke. Po sporočilu jo je Mohamed prosil, naj posreduje in mu uredi poroko z obema.<ref name="Watt-encyc-online">Watt, ''Ajša'', [[Encyclopedia of Islam]]</ref>
 
Tradicionalni viri pravijo, da je bila Ajša stara šest ali sedem let, ko se je zaročila z Mohamedom.<ref name="Watt-encyc-online"/><ref name="Spellberg">[[Denise Spellberg|D. A. Spellberg]], ''Politics, Gender, and the Islamic Past: the Legacy of A'isha bint Abi Bakr'', [[Columbia University Press]], 1994, p. 40</ref><ref name="Armstrong">Karen Armstrong, ''Muhamad: A Biography of the Prophet'', Harper San Francisco, 1992, p. 145.</ref> in da je do izpolnitve poroke prišlo šele, ko je prišla pri starosti devetih ali desetih let v puberteto.<ref name="Watt-encyc-online"/><ref name="Spellberg"/><ref name="Karen_Armstrong">Karen Armstrong, ''Muhamad: Prophet For Our Time'', HarperPress, 2006, p. 105.</ref><ref name="Haykal">Muhamad Husayn Haykal, ''The Life of Muhamad'', North American Trust Publications (1976), p. 139</ref><ref>Barlas (2002), p.125-126</ref><ref>{{Hadit-usc|bukhari|5|58|234}}</sup>, {{Hadit-usc|bukhari|usc=yes|5|58|236}}</sup>, {{Hadit-usc|bukhari|usc=yes|7|62|64}}</sup>, {{Hadit-usc|bukhari|usc=yes|7|62|65}}</sup>, {{Hadit-usc|bukhari|usc=yes|7|62|88}}</sup>, {{Hadit-usc|usc=yes|muslim|8|3309}}</sup>, {{Hadit-usc|muslim|8|3310}}</sup>, {{Hadit-usc|muslim|8|3311}}</sup>, {{Hadit-usc|abudawud|41|4915}}</sup>, {{Hadit-usc|abudawud|usc=yes|41|4917}}</sup></ref><ref>Tabari, Volume 9, Page 131; Tabari, Volume 7, Page 7</ref> Večina tradicionalnih virov pravi, da je bila Ajša ob sklenitvi zakonske zveze bila stara 9 let (in torej deviška), nekaj maloštevilnih novejših šiitskih pisateljev pa ceni njeno starost na dvanajst do štiriindvajset let. <ref>{{cite web | url = http://alqatrah.net/en/edara/index.php?id=91 | title = Ko jo je prerok poročil, Ajša ni bila več otrok | last = Allama Sheikh Yasser Al-Habib}}</ref><ref>{{cite web | url = http://www.al-islam.org/polygamy-marriages-prophet | title = Koncept poligamije in prerokove poroke (Poglavje:Druge žene)}}</ref><ref>{{cite web | url = http://www.valiasr-aj.com/fa/page.php?bank=question&id=699 | title = Je Ajša preroka poročila še mlada? (V Perzijščini in Arabščini) | last = Ayatollah Qazvini }}</ref>
 
Po selitvi v Medino je Mohamed (tedaj v svojih petdesetih) poročil več žensk. Te poroke so bile sklenjene predvsem zaradi političnih in humanitarnih razlogov. Žene so bile alibodisi vdove v bitkah ubitih muslimanov, ki so ostale brez zaščitnika, ali pabodisi so pripadale pomembni družini ali klanu, ki ga je bilo treba počastiti ali pa okrepiti zavezništvo z njim.<ref>Momen (1985), p.9</ref>
 
Mohamed se je sam ukvarjal z gospodinjstvom in pomagal pri hišnih opravilih, kot so priprava hrane, šivanje oblek in čevljarjenje. Pravijo tudi, da je svoje žene navajal na dialog; poslušal je njihove nasvete in žene so razpravljale z njim inter se celo prerekale. <ref>[[Tariq Ramadan]] (2007), p. 168–9</ref><ref>Asma Barlas (2002), p. 125</ref><ref>Armstrong (1992), p. 157</ref>
 
Za Kadijo pravijo, da je z Mohamedom imela štiri hčere ([[Rukaja bint Muhamad]], [[Um Kultum bint Muhamad]], [[Zajnab bint Muhamad]], [[Fatima|Fatima Zahra]]) in dva sinova ([[Abd Alāh ibn Muhamad]] in [[Kasim ibn Muhamad]], ki sta oba umrla v otroštvu). Vsi otroci razen ene od hčera, Fatime, so umrli pred njim.<ref name="Nich"/> Nekateri šiitski strokovnjaki trdijo, da je Fatima bila Fatima Mohamedova edina hči.<ref>Ordoni (1990) pp. 32, 42–44.</ref> [[Maria al-Qibtiyya|Marija al-Kibtija]] mu je rodila sina [[Ibrahim ibn Muhamad|Ibrahima ibn Muhamad]]a, vendar je otrok umrl v starosti dveh let.<ref name="Nich">Nicholas Awde (2000), p.10</ref>
 
Mohameda je preživelo devet od njegovih žena.<ref name="Barbara Freyer"/> Ajša, ki jo sunitsko izročilo pozna kot njegovo najljubšo ženo Mohameda, je preroka preživela za več desetletij in je imela bistveno vlogo pri zbiranju Mohamedovih razkropljenih govorov in rekov Mohameda, ki so osnova za literaturo Hadit v sunitski veji islama.<ref name="Watt-encyc-online"/>
 
Potomci Mohameda po Fatimi so znani kot »šarifi«, »sjedi« ali »sajidi«. Gre za častne naslovenazive v arabskem jeziku: »šarif« pomeni »plemeniti«, »sajed« ali »sajid« pa »gospodar« ali »gospod«. Kot edine potomce Mohameda jih častijo tako suniti kot šiiti, čeprav jim šiiti namenjajo veliko večji poudarek in odliko.<ref>{{cite encyclopedia |title=Ali |encyclopedia=Encyclopædia Britannica Online}}</ref>
 
Zajd ibn Harit je bil suženj, ki ga je Mohamed kupil, ga osvobodil in nato posvojil kot lastnega sina. Imel je tudi dojiljo.<ref name=Zad116>Ibn Kajim al-Džavzija ima v [[Zad al-Ma'ad]], Del I, p. 116, seznam z imeni nekaterih suženj Mohameda</ref> Mohamed je imel tudi druge sužnje, ki jih je običajno odkupil zato, da jih je lahko osvobodil.<ref>'Človekove pravice v islamu'. Izdala Islamska fundacija (1976) - Leicester, Velika Britanija </ref>
Vrstica 360:
Islamska vera vidi v Mohamedu zadnjega v vrsti prerokov, ki jih je poslal Bog<ref name="espos12"/><ref>{{cite book |last=Clark |first=Malcolm |title=Islam for Dummies |url=http://books.google.com/books?id=zPXu561ZpvgC&pg=PT100#v=onepage&q&f=true |year=2003 |publisher=Wiley Publishing Inc. |location=[[Indiana]] |isbn= |page=100}}</sup></ref><ref>{{cite book |last=Nigosian |first=S. A. |title= Islam: Its History, Teaching, and Practices |url=http://books.google.com/books?id=my7hnALd_NkC&pg=PA17#v=onepage&q&f=false |year=2004 |publisher=[[Indiana University Press]] |location=[[Indiana]] |isbn= 0-253-21627-3 |page=17}}</sup></ref><ref>{{cite encyclopedia |editor=Juan E. Campo |encyclopedia=Encyclopedia of Islam |url=http://books.google.com/books?id=OZbyz_Hr-eIC&lpg=PP1&dq=isbn%3A1438126964&pg=PA494#v=onepage&q&f=false |publisher=[[Facts on File]] |year=2009 |isbn=978-0-8160-5454-1|page=494}}</sup></ref><ref>{{cite web |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/396226/Muhamad |title=Muhamad |author= |year=2013 |work= Encyclopædia Britannica Online |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc |accessdate=27 January 2013}}</sup></ref> v dobro vseh ljudi. Koran sam pravi: »Ni mogoče, da bi ta Korán prišel od koga drugega kakor od Allaha, potrditev tistega je, kar je bilo pred njim, in pojasnilo Knjige, o Njem ni dvoma, od Gospodarja svetov je!«{{Koran|10,37}} Podobno pravi v suri 46: »/.../ pred njim je Musova Knjiga kot vodič in milost. In to je Knjiga, ki v arabskem jeziku to potrjuje...«,{{Koran|46,12}} naslednje mesto pa vernikom islama ukazuje »Recite: Verujemo v Allaha in v to, kar je bilo razodeto nam, in v tisto, kar je bilo razodeto Ibrahimu, Ismailu, Ishaku, Jakubu in njihovim rodovom, v tisto, kar je bilo razodeto Musi in Isi, in v tisto, kar so dobili preroki od svojega Gospodarja ...«.{{Koran|2,136}}
 
Zgodovinar Denis Gril pravi, da KoranaKoran Mohameda ne opisuje odkrito kot čudodelnika, konec koncev je kot največji Mohamedov čudež razumeti Koran sam.<ref name="EoQ-Miracle">Denis Gril, ''Miracles'', [[Encyclopedia of the Qur'an]]</ref> Vendar pa muslimansko izročilo Mohameda povezuje z več čudeži ali nadnaravnimi dogodki.<ref name="EoI-Miracle">A.J. Wensinck, ''Muʿd̲j̲iza'', [[Encyclopaedia of Islam|Encyclopedia of Islam]]</ref> Na primer, veliko muslimanskih komentatorjev in nekateri zahodni znanstveniki razlagajo Suro,{{Koran|54}}, kot da se nanaša na Mohameda, ki da je razpolovil mesec, ker so Kurajši začeli preganjati njegove privržence.<ref name="EoQ-Miracle"/><ref>Daniel Martin Varisco, ''Moon'', [[Encyclopedia of the Qur'an]]</ref>
 
[[Suna]] pomeni dejanja in rekla Mohameda (shranjena v izročilih, znanih kot [[hadit]]) in zajema širok spekter dejavnosti in prepričanj, od verskih obredov, osebne higiene, pokopa mrtvih do mističnih vprašanj, ki se tičejo ljubezni med človekom in Bogom. Suna pomeni vzor, ki ga naj ga pobožen musliman posnema; v veliki meri je vplivala na muslimansko kulturo. Pozdrav, s katerim naj bi se po Mohamedu muslimani pozdravljali med seboj, z »bodi mir s tabo« (arabsko: »[[As-Salamu Alaykum|as-salamu `alajkum]]«) se pozdravljajo muslimani po vsem svetu. Veliko podrobnosti o glavnih muslimanskih obredih, kot so dnevne molitve, post in letno romanje je najti le v Suni in ne v Koranu.<ref>''Muhamad'', Encyclopædia Britannica, p.9</ref>
 
Suna je tudi igrala tudi pomembno vlogo pri razvoju islamske znanosti. Veliko je prispevala k razvoju islamskega prava, zlasti po koncu prvega islamskega stoletja.<ref>J. Schacht, ''Fiḳh'', Encyclopedia of Islam</ref> Muslimanski mistiki, znaneznani kot [[sufi]]ji, ki so iskali notranji smisel Korana in notranjo naravo Mohameda, so v preroku islama videli ne le preroka, temveč tudi popolnega svetnika. Sufijski redovi in njihove duhovne globine segajo nazajv preteklost vse do Mohameda.<ref>''Muhamad'', Encyclopædia Britannica, p.11–12</ref>
 
[[Slika:Mohamed peace be upon him.svg|thumb|right|125px|Kaligrafsko upodabljen »mir z njim«, ki se ga običajno dodaja v pisni obliki Mohamedovemu imenu. Stavek je kodiran kot ligatura v Arabskem delu [[Unicode]] - U+FDFA.<ref name="unicode">{{cite web |url=http://www.unicode.org/charts/PDF/Unicode-3.1/U31-FB50.pdf |title=Arabic Presentation Forms-A |date=1 October 2009 |work=The Unicode Standard, Version 5.2 |publisher=Unicode, Inc. |location=Mountain View, Ca. |format=PDF |accessdate=9 May 2010}}</sup></ref>]]
 
Tradicionalno so muslimani izražali ljubezen do Mohameda in ga častili. Zgodbe iz Mohamedovega življenja Mohameda, njegove priprošnje in njegovi čudeži (zlasti »Delitev meseca«) prežemajo priljubljeno muslimansko misel in poezijo. Med arabskimi odami o Mohamedu je posebno dobro znana [[Kasida al-Burda]] (»Pesem o plašču«), ki jo je spesnil egiptovski [[Sufi]] [[al-Busiri]] (1211-1294); za veliko ljudi ima zdravilno, duhovno moč.<ref name="Stetkevych2010">{{cite book|author=Suzanne Pinckney Stetkevych|title=The mantle odes: Arabic praise poems to the Prophet Muḥammad|url=http://books.google.com/books?id=F-nY3_DXo-gC&pg=PR12|accessdate=27 January 2012|date=24.5.2010|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-22206-0|page=xii}}</ref> Kuran omenja Mohameda kot »milost (''Rahmat'') za svet«.{{Koran|21,107}} <ref name="EoI-Muhamad"/> Na vzhodu ljudje usmiljenje vidijo kot dež, tako da je dostikrat videti Mohameda kot deževni oblak, ki deli blagoslove, plove od kraja do kraja, oživlja mrtva srca in prav tako kot dež oživlja navidez mrtvo zemljo (glej, na primer, Sindi pesem Šah ʿ Abd al-Latif).<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Mavlid|Mohamedov rojstni dan]] je eden večjih praznikov po muslimanskem svetu, izjema je [[Vahabizem|vahabitska]] SavdskaSaudova Arabija, kjer se teh javnih proslav ne podpira.<ref name="Nasr-Muhamad">[[Seyyed Hossein Nasr]], Encyclopædia Britannica, ''Muhamad'', p.13</ref> Kadar muslimani izrečejo ali zapišejo Mohamedovo ime Mohameda, običajno dodajo »Bodi mir z njim« (Arabsko: »salAlahu `alajhi va salam«).<ref name="Ann Goldman 2006 p.212"/> V priložnostnem pisanju se to včasih skrajša v PBUH ali SAW; v tiskanem gradivu se običajno uporabi majhna kaligrafska sličica, namesto da se tiskaizpisa celotencelotnega stavekstavka.
 
==== Upodobitve v islamu ====
Vrstica 374:
[[Slika:Muhammad destroying idols - L'Histoire Merveilleuse en Vers de Mahomet BNF.jpg|thumb|left|250px|Mohamedov prihod v Meko in uničevanje malikov. Mohamed je v tem rokopisu prikazan kot plamen. Iz Bazilovega ''Hamla-i Hajdari'', [[Kašmir (pokrajina)|Kašmir]], 1808.]]
 
V skladu s prepovedjo v Hadit (ustvarjati podobe čutečih bitij), ki se še posebej strogo spoštuje, ko gre za Boga in preroka Mohameda, se islamska verska umetnost osredotoča na besedo.<ref name="Plas1987"/><ref name="Esposito2011">{{cite book|author=John L. Esposito|title=What everyone needs to know about Islam|url=http://books.google.com/books?id=2wSVQI3Ya2EC&pg=PA14|year=2011|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-979413-3|pages=14–15|edition=2}}</sup></ref> Muslimani se na splošno izogibajo upodabljanju Mohameda, mošeje so okrašene z lepopisjem in citati iz Korana ter geometrijskimi predlogami, ne pa s slikami ali kipi.<ref name="Plas1987">{{cite book|editor=Dirk van der Plas|author=Kees Wagtendonk|title=Effigies dei: essays on the history of religions|chapter=Images in Islam|url=http://books.google.com/books?id=ops3AAAAIAAJ&pg=PA120|accessdate=1 December 2011|year=1987|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-08655-5|pages=119–124}}</sup></ref><ref name="Peters2010">{{cite book|author=F. E. Peters|title=Jesus and Muhamad: Parallel Tracks, Parallel Lives|url=http://books.google.com/books?id=olEi-1LZYYQC&pg=PA159|accessdate=1 December 2011|date=10 November 2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-974746-7|pages=159–161}}</sup></ref> Dandanes se prepoved slikupodabljanja Mohameda – katere namen je bil preprečiti čaščenje Mohameda namesto Boga – je veliko bolj strogo uveljavljenouveljavlja v sunitskem islamu (85–90 % muslimanov) kot pri šiitih (10–15 %).<ref name="Safi20102010">{{cite book|last=Safi2010|first=|title=2 November 2010|url=http://books.google.com/books?id=s63i21E9dr8C|accessdate=29 December 2011|date=2 November 2010|publisher=HarperCollins|isbn=978-0-06-123135-3|page=32}}</sup></ref> V preteklosti so tako suniti kot tudi šiiti ustvarjali slike Mohameda, <ref name="Omid"/> vendar so islamske slike Mohameda redkost. <ref name="Plas1987"/> Doslej so se večinoma omejevale na zasebni in elitni medij miniature; od 1500 dalje večina slik kaže Mohameda s pokritim obrazom ali pa kot plamen.<ref name="Peters2010"/><ref name="Bakker2009"/>
 
Najstarejše še obstoječe slike izvirajo iz 13. stoletja, gre za anatolske seldžuške in Ihmanidske perzijske miniature, tipično v okviru literarnih žanrov, ki opisujejo življenje in dela Mohameda.<ref name="Bakker2009"/><ref name="Gruber2009">{{cite book|author=Christiane Gruber|chapter=Between Logos (Kalima) and Light (Nur): Representations of the Muslim Prophet Muhamad in Islamic Painting|editor=Gulru Necipoglu|title=Muqarnas|url=http://umich.academia.edu/ChristianeGruber/Papers/443477/_Between_Logos_Kalima_and_Light_Nur_Representations_of_the_Prophet_Muhamad_in_Islamic_Painting_|volume=26|year=2009|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-17589-1|pages=234–235}}</sup></ref> Med Ilhanidskim obdobjem, ko so mongolski vladarji Perzije prestopili v islam, so sunitske in šiitske skupine v boju za prevlado uporabljale vidne pripomočke, med drugim podobeMohamedove Mohamedapodobe, da bi s tem podprle svojo razlago ključnih dogodkov islama.<ref name="Elverskog2010"/> Šlo je za budistično izročilo predstavitvene sakralne umetnosti, ki je obstajala že pred spreobrnitvijo mongolske elite; ta inovacija je bila brez primere v islamskem svetu, spremljal pa jo je »širši premik v islamski umetniški kulturi, proč od abstrakcije in v smeri upodobitev«, ne samo v knjigah, temveč tudi »v mošejah, na tapiserijah, svili, keramiki, steklu in kovinarstvu.«<ref>{{cite book|author=Johan Elverskog|title=Buddhism and Islam on the Silk Road|url=http://books.google.com/books?id=N7_4Gr9Q438C&pg=PA164|year=2010|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0-8122-4237-9|pages=164–169}}</sup></ref> V perzijskih deželah je bila ta tradicija realistične upodobitve bila prisotna med dinastijo [[Timur]]idov, do 16. stoletja, ko so Safavidioblast prevzeli oblastSafavidi.<ref name="Elverskog2010"/> Pod Safaridi je šiitski islam postalapostal državna vera in umetniški slog se je začel odmikati od dotlej za Ilhanidno in Timuridno obdobje običajnega sloga, ki je ; obraz preroka je prekrival s tančico, da prikrijebi prikril Mohamedove značilnosti in hkrati prikažeprikazal njegovo svetleče se bistvo.<ref name="Gruber2011">{{cite book|chapter=When Nubuvvat encounters Valayat: Safavid painting of the "Prophet" Mohammad's Mi'radž, c. 1500–50|author=Christiane Gruber|editor=Pedram Khosronejad|title=The Art and Material Culture of Iranian Shi'ism: Iconography and Religious Devotion in Shi'i Islam|url=http://www.academia.edu/1176067/When_Nubuvvat_Encounters_Valayat_Safavid_Paintings_of_the_Prophet_Muhamads_Miraj_ca._1500-50|year=2011|publisher=I. B. Tauris|isbn=978-1-84885-168-9|pages=46–47}}</sup></ref> Sočasno so nekatere razkrite slike iz prejšnjih obdobij uničili.<ref name="Elverskog2010">{{cite book|author=Johan Elverskog|title=Buddhism and Islam on the Silk Road|url=http://books.google.com/books?id=N7_4Gr9Q438C&pg=PA167|year=2010|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0-8122-4237-9|page=167}}</sup></ref><ref name="EdwardsBhaumik2008">{{cite book|author1=Elizabeth Edwards|author2=Kaushik Bhaumik|title=Visual sense: a cultural reader|url=http://books.google.com/books?id=bhxPW9B8s1oC&pg=PA344|year=2008|publisher=Berg|isbn=978-1-84520-741-0|page=344}}</sup></ref><ref name="Ruggles2011">{{cite book|author=D. Fairchild Ruggles|title=Islamic Art and Visual Culture: An Anthology of Sources|url=http://books.google.com/books?id=Te5QRi35W5EC&pg=PA56|year=2011|publisher=John Wiley and Sons|isbn=978-1-4051-5401-7|page=56}}</sup></ref> Kasnejše slike izvirajo iz [[Otomansko cesarstvo|otomanske]]osmanske Turčije in od drugjedrugod, vendar mošej niso nikoli krasili s podobami Mohameda.<ref name="Omid">{{cite news|last=Safi|first=Omid|authorlink=Omid Safi|date=5 May 2011|url=http://newsweek.washingtonpost.com/onfaith/guestvoices/2010/05/why_islam_does_not_ban_images_of_the_prophet.html|title=Why Islam does (not) ban images of the Prophet|work=[[Washington Post]]|accessdate=27 December 2011}}</sup></ref> S slikami okrašeni spisi nočnega potovanja (»Mi'radž«) so bili še posebej priljubljeni od Ilkhanidskih časov dalje skozi vso Safavidsko dobo.<ref name="GruberColby2010"/> V 19. stoletju je [[Iran]] doživel razcvet tiskanih in ilustriranih »Mi'radž« knjig, bolje rečeno grafičnih romanov, z zastrtim obrazom Mohameda, katerih cilj so bili zlasti nepismeni in otroci. Razmnoževali so jih [[litografija|litografsko]], tako da je v bistvu šlo za »tiskane rokopise«.<ref name="GruberColby2010">{{cite book|editor=Christiane J. Gruber and Frederick Stephen Colby|title=The Prophet's ascension: cross-cultural encounters with the Islamic mi'rāj tales|chapter=Persian illustrated lithographed books on the miʻrāj: improving children's Shi'i beliefs in the Qajar period|url=http://books.google.com/books?id=sjLHirJmvPUC&pg=PA252|year=2010|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-35361-0|pages=252–254|author=Ali Boozari}}</ref> Danes je v nekaterih muslimanskih državah, zlasti v Turčiji in Iranu, na voljo več milijonov zgodovinskih reprodukcij in sodobnih slik, na plakatih, v obliki razglednic in celo namiznih knjig, vendar so v večini ostalih delov islamskega sveta neznane; če musliman od drugje naleti nanje, ga lahko v njem pustijo velikomočno osuplostosupnejo in prizadetostprizadanejo.<ref name="Omid"/><ref name="Bakker2009">{{cite book|author=Freek L. Bakker|title=The challenge of the silver screen: an analysis of the cinematic portraits of Jesus, Rama, Buddha and Muhamad|url=http://books.google.com/books?id=4KNSp-uEO18C&pg=PA207|accessdate=1 December 2011|date=15 September 2009|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-16861-9|pages=207–209}}</sup></ref>
 
=== Nemuslimanski pogledi ===
Vrstica 386:
[[Slika:Gagarin PropovedMagometGRM.jpg|thumb|right|200px|Slika iz 19. stoletja, ki kaže ''Mohameda pri pridigi'' (1840–1850) - naslikal ruski umetnik [[Grigorij Gagarin]]]]
 
Najstarejše dokumentirano znanje kristjanov o Mohamedu izhaja iz [[Bizanc|bizantinskih]] virov. Po njih je sklepati, da so tako Judje kot kristjani v Mohamedu videli »[[lažni prerok|lažnega preroka]]«.<ref>Walter Emil Kaegi, Jr., "Initial Byzantine Reactions to the Arab Conquest", ''Church History'', Vol. 38, No. 2 (Jun. 1969), p. 139-149, p. 139-142, quoting from ''Doctrina Jacobi nuper baptizati'' 86–87</ref> Naslednji grški vir o Mohamedu je pisatelj iz 9. stoletja, [[Teofanes Spovednik|Teofanes]]. Najzgodnejši sirski vir je pisatelj iz 7. stoletja, Yōḥannān bar Penkāyē.1<ref>Philip K. Hitti, ''History of the Arabs'', 10th edition (1970), p.112.</ref>
 
Kot pravi [[Hossein Nasr|Hosein Nasr]], najzgodnejša evropska literatura Mohameda pogosto kaže v slabi luči. Nekaj učenih [[Srednji vek|srednjeveških]] krogov v Evropi — predvsem učenjaki, ki so obvladali [[latinščina|latinščinilatinščino]] — je imelo dostop do dokaj obsežnega biografskega gradiva o Mohamedu. Presejani skozi krščansko sito so ti podatki kazali Mohameda kot osebo, ki je zapeljala Saracene in si jih na podlagi verske preoblekepretveze podjarmila.<ref name="EoI-Muhamad"/> Priljubljena evropska literatura iz tega časa je upodabljala Mohameda kot človeka, ki ga muslimani častijo kot svojega idola ali malika.<ref name="EoI-Muhamad"/>
 
Kasnejša izročila v Mohamedu vidijo razkolnika: [[Brunetto Latini]] ga v 13. stoletju v svojih »Li livres dou tresor« prikazuje kot nekdanjega meniha in kardinala,<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Dante Alighieri|Dante]] pa ga v »[[Božanska komedija|Božanski komediji]]« (Pekel, Napev 28, spesnjen v začetku 1300s1300. let) skupaj z Alijem postavlja v pekel »med sejalce razdora in razkolnike, ki jim hudiči znova in znova mesarijo hrbte«.<ref name="EoI-Muhamad"/> Kulturni kritik in avtor [[Edward Said]] v knjigi »Orientalizem« o Dantejevi podobepodobi Mohameda piše: <blockquote> Empirični podatki o Orientu ... štejejo zelo malo; ... Kar ... je Dante skušal v »[[Pekel (Dante)|Peklu]]«, je ... Orient označiti kot nekaj tujega in shematsko vključiti v gledališki oder, katerega gledalci, odgovorne osebe in igralci so ... samo za Evropo. . Od tod kolebanje med ljudem domačim in tujim: Mohamed je vedno slepar (nič novega, saj se pretvarja, da je kot Jezus) in vselej orientalski (tujec, kajti četudi je v nekaterih pogledih »kot« Jezus, mu navsezadnje vseeno ni podoben).<ref>{{cite book |author=Said, Edward W |title=Orientalism |publisher=Penguin |year=2003 |isbn=9780141187426 |url=http://books.google.com/?id=zvJ3YwOkZAYC&printsec=frontcover&dq=orientalism&cd=3#v=onepage&q |page=68}}</sup></ref></blockquote>
 
[[Ibn Warraq|Ibn ]]Varak meni, da je Saidova ocena Dantejevega dela zgrešena: »Said ni videti kaj posebno skrben bralec Danteja in njegove umetnine, ''Božanske komedije''«. Prvi argument: Said se ne zaveda alegorične vsebine »Božanske komedije«; drugi argument: Said zanemarja zgodovinski kontekst Dantejevega dela (t. j. Dante in nekateri njegovi sodobniki so verjeli, da je Mohamed krščanski odpadnik, ki je nameraval vreči papeža s prestola, kar bi pomenilo, da je krivoverec); tretji argument: Said napačno razlaga Dantejevo uvrstitev treh pomembnih muslimanov ([[Avicena|Avicene]], [[Averoes]]a in [[Saladin]]a) v zunanjem krogu pekla: »Ti slavni muslimani imajo svoje mesto tam prav zaradi Dantejevega spoštovanja za vse, kar je najboljšega v ne-krščanskem svetu; ker — neizogibno po krščanskem nauku — niso deležni odrešenja, ga žalosti in mori.«<ref>{{cite book|last=Warraq|first=Ibn|title=Defending the West: A Critique of Edward Said's Orientalism|url=http://books.google.com/books?id=M8o6UZ37ppUC&pg=PA27|year=2007|publisher=Prometheus|location=New York|isbn=9781615920204|page=27}}</sup></ref>
 
PoTudi po [[protestantska reformacija|reformaciji]] so na Mohameda gledali na podoben način.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref name = "Lewis 2002 45">Lewis (2002)</ref> [[Guillaume Postel]] se je med prvimi postavil na bolj pozitivno stališče do Mohamedanjega.<ref name="EoI-Muhamad"/> Boulainvilliers opisuje Mohameda kot nadarjenega političnega voditelja in pravičnega zakonodajalca.<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] je pohvalil Mohameda, ker »se ni odvrnil od naravne vere«.<ref name="EoI-Muhamad"/> [[Thomas Carlyle]] v svoji knjigi »''O herojih, o njih čaščenju in herojstvu skozi zgodovino«'' (1840) opisuje Mohameda kot »tiho veliko dušo, [...] edenenega tistih, ki so lahko samo resni«.<ref>{{cite book|first=Thomas|last=Carlyle|year=1841|title=On heroes, hero worship and the heroic in history|page=87|publisher=James Fraser|place=London}}</ref>
 
Kot pravita [[William Montgomery Watt]] in Richard Bell, sodobni pisatelji na splošno zavračajo idejo, da je Mohamed namerno zavajal svoje privržence, temveč zatrjujejo, da je bil Mohamed »popolnoma iskren in delal v popolni dobri veri«.<ref>Watt, Bell (1995) p. 18</ref> To, da je bil Mohamed pripravljen prenašati stisko za svoje cilje tudi ob tem, kadar ni bilo razumnega razloga za upanje, kaže na njegovo iskrenost.<ref>Watt (1974), p. 232</ref> Watt pravi, da iskrenost še ne pomeni neposredno pravilnosti: z modernim pojmovanjem bi se na Mohamedovo božje razodetje lahko gledalo kot na dogajanje v njegovi podzavesti.<ref>Watt (1974), p. 17</ref> Watt in [[Bernard Lewis]] menita, da je nemogoče razumeti razvoj islama, če se na Mohameda gleda kot samo-povzdigujočega prevaranta.<ref>Watt, ''The Cambridge history of Islam'', p. 37</ref><ref>Lewis (1993), p. 45.</ref> [[Alford T. Welch]] meni, da je bil Mohamed lahko bil tako vpliven in uspešen samo zaradi trdnega prepričanja v svoj poklic.<ref name = "EoI-Muhamad" />
 
==== Stališča drugih ver ====
 
* [[vera Bahá'í|Baháji]] častijo Mohameda kot edenenega od številnih prerokov, ali »manifestacij Boga«, vendar verujejo, da so njegov nauk nadomestili nauki [[Bahá'u'lláh]]a, ustanovitelja Bahai vere.<ref>{{cite book |last = Smith |first = P. |year = 1999 |title = A Concise Encyclopedia of the Bahá'í Faith |publisher = Oneworld Publications |location = Oxford, UK |isbn = 1-85168-184-1 |page = 251 }}</ref>
* [[Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni]] ne vidi v Mohamedu preroka in zanjo Koran ni sveta knjiga. Spoštuje pa Mohameda kot nekoga, ki je učil moralne resnice, ki lahko razsvetlijo narode in ljudem dvigajo raven razumevanja.<ref>{{cite web|url=http://www.lds.org/ensign/2000/08/a-latter-day-saint-perspective-on-muhammad |title=A Latter-day Saint Perspective on Muhamad |accessdate=28 December 2013 |author=James A. Toronto |date=August 2000 |publisher=Ensign}}</ref>