Vidni spekter: Razlika med redakcijama

Prvi dve razlagi vidnega spektra sta napisala [[Isaac Newton|Newton]], v knjigi ''Optika'' (''Opticks''), in [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], v ''Teoriji barv''. Kljub temu, je prva opažanja, v kozarcu vode, zabeležil [[Roger Bacon]], kar štiri stoletja preden je Newton odkril, da je s pomočjo [[prizma|prizme]] možno razstaviti in nazaj sestaviti belo svetlobo.<ref>{{navedi knjigo |url=http://books.google.com/books?id=j8BCAAAAIAAJ&pg=PA185&dq=%22roger+bacon%22+prism&ei=TX8OSJ2jMZCSzQTKx8y7Ag&client=firefox-a|title=The Science of Logic: An Inquiry Into the Principles of Accurate Thought |first=Peter |last=Coffey |year=1912 |publisher=Longmans}}</ref> Newton je leta [[1671]] prvič v tiskani obliki uporabil besedo »spectrum« ([[latinščina|latinsko]] ''videz''/''prikaz''), ko je opisoval svoje poizkuse na področju [[optika|optike]]. Ob usmerjanju ozkega snopa sončne svetlobe skozi prizmo, je opazil da se večina svetlobe odbije, del pa potuje skozi [[steklo]], pri tem pa se na drugi strani pojavi več barvnih pasov. Njegova domneva je temeljila na predpostavki, da svetlobo tvorijo delci različnih barv ter da se delci različnih barv gibljejo skozi prosojno telo z različnimi [[hitrost]]mi; rdeči delci naj bi hitreje potovali skozi steklo kot pa vijolični. Kot rezultat je vklon rdeče svetlobe manjši kot vklon vijolične, ko potujejo skozi prizmo. Tako nastanejo barvni pasovi.

 

 

Goethe je ugovarjal, da je zvezni spekter sestavljen pojav. Ko je Newton opazoval ozek snop svetlobe, da je lahko razločil pojav, je Goethe uporabljal širšo zaslonko (širši snop). Tako je opazil, da ni dobil spektra barv, temveč zgolj rdeče-rumene in turkizno-modre robove z belo med njimi. Do pojava spektra je prišlo le v primerih, ko so robovi prišli dovolj skupaj, da so se lahko prekrivali.