Diskretna porazdelitev: Razlika med redakcijama

Pravopis
m (Bot: Migracija 12 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q1045168)
(Pravopis)
 
[[Slika:Discrete probability distrib sl.svg|right|thumb|350px| Primer diskretne porazdelitve. </br>Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1.]]
'''Diskretna porazdelitev''' (ali '''diskretna verjetnostna porazdelitev''') je v [[verjetnostni račun|verjetnostni teoriji]] in [[statistika|statistiki]] [[verjetnostna porazdelitev]], v kateri lahko vrednosti opazovane [[slučajna spremenljivka|slučajne spremenljivke]] zavzamejo samo določene vrednosti. Število teh vrednosti je [[števna množica]].
 
Za diskretno porazdelitev slučajne spremenljivke X velja
kjer je p<sub>i</sub> verjetnost, da se pojavi i-ta vrednost slučajne spremenljivke.
 
Diskretne verjetnostne porazdelitevporazdelitve imajo značilno obliko [[zbirna funkcija verjetnosti|kumulativne funkcije porazdelitve verjetnosti]], kjer se opazijo preskoki. Funkcija kaže spremembo samo pri določenih vrednostih ali na nekaterih mestih, kjer se pojavijo preskoki vrednosti. Ti preskoki se pojavijo samo pri vrednostih, ki jo lahko zavzame slučajna spremenljivka.
 
Med znanimi diskretnimi porazdelitvami so [[Poissonova porazdelitev]], [[Bernoullijeva porazdelitev]], [[binomska porazdelitev]] in še mnoge druge (glej [[seznam verjetnostnih porazdelitev]]).
Brezimni uporabnik