Sveti Bonaventura: Razlika med redakcijama

Sveti '''Bonaventura''' (krstno ime '''Giovanni Fidanza''', s častnim nazivom ''Doctor Seraphicus''), [[svetnik]], [[Cerkveni učitelji|cerkveni učitelj]], [[kardinal]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške Cerkve]], general [[Frančišek Asiški|uboštvenega reda svetega Frančiška Asiškega]], [[sholastika|sholastični]] [[filozof]], [[teolog]] in [[mistik]], njegov god rimskokatoliška Cerkev obhaja [[15. julij]]a, * okrog [[1221]], vas [[Bagnoregio]]<ref>''Bagnorea'', ''Bagnore''</ref>, blizu mesta [[Viterbo]], [[Lacij]], [[Italija]], † [[15. julij]] [[1274]], [[Lyon]], [[Francija]].

 

Bonaventura je vodilna osebnost v visoki sholastiki poleg [[Sveti Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. Je redovnik, manjši brat, in poučuje v [[Pariz]]u in [[Oxford]]u. Je utemeljitelj srednjeveškega [[Nominalizem|nominalizma]] v filozofiji, poleg tega razvije tudi temeljna načela sodobne izpovedne logike. Ker pravi, da [[Božja milost]] ni odvisna od človeških zaslug, ga neupravičeno obtožujejo zgrešenega poučevanja.

 

Na prošnjo [[papež Gregor X.|papeža Gregorja]] je sprejel glavno breme pri vodenju [[Drugi lyonski koncil|Drugega lyonskega vesoljnega cerkvenega zbora]], med katerim je - kmalu po [[Carigrad|carigrajskem]] podpisu zedinjenja - hudo zbolel od naporov in tudi umrl.<br>

Ko so se grški škofje vrnili v [[Carigrad]], jih je začelo napadati ljudstvo, menihi in duhovščina, češ zakaj da so se poklonili papežu. Patriarh in drugi poslanci pa so odgovarjali: »Mi nismo podpisali zedinjenja zaradi papeža, ampak zaradi ljubeznivega in modrega [[sveti Bonaventura|Bonaventura]]."