Mohamed: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 105:
[[Slika:Mohammed receiving revelation from the angel Gabriel.jpg|thumb|left|250px|Slika Mohameda, ko prejema prvo razodetje od angela Gabriela (rokopis ''[[Jami al-Tawarikh]]'', avtor [[Rašid-al-Din Hamadani]], 1307)]]
</div>
[[Sahih Buhari]] pripoveduje , da je Mohamed opisal razodetja kot »da so včasih kot zvonjenje zvona«. Ajša je povedala: »Bila sem priča, kako je bog nekega zelo mrzlega dne navdihnil preroka in kako mu je znoj kapljal s čela (ko je navdiha bilo konec)«.<ref>{{cite web|url=http://www.cmje.org/religious-texts/hadith/bukhari/001-sbt.php |title=Center for Muslim-Jewish Engagement |publisher=Cmje.org |date= |accessdate=26 January 2012|archiveurl=http://web.archive.org/web/20111224225140/http://www.cmje.org/religious-texts/hadith/bukhari/001-sbt.php|archivedate=24 December 2011}}</sup></ref> Po [[Alford T. Welch|Welchu]] lahko te zapise imamo za resnične, saj je malo verjetno, da bi si jih muslimani kasneje ponaredili.<ref name="EoI-Muhamad"/> Mohamed je bil prepričan, da svoje misli lahko razlikuje od teh sporočil.<ref>Watt, ''The Cambridge History of Islam'' (1977), p. 31.</ref> Po Koranu je ena glavnih vlog Mohameda bila, opozoriti nevernike na njihovo eshatološko kazen.{{Koran|38,70}}<sup>;</sup> {{Koran|6,19}} Občasno se Koran ne sklicuje izrecno na sodni dan, ampak navaja primere iz zgodovine izumrlih skupnosti, in opozarja Mohamedove sodobnike na podobne katastrofe.{{Koran|41,13}} <ref name="EoQ-Muhamad"/> Mohamed ni samo karal tistih, ki so zavrnili Božje razodetje, temveč je imel dobre novice za vse, ki so se odpovedali zlu, poslušali božjo besedo in Bogu služili.<ref>Daniel C. Peterson, ''Good News'', [[Encyclopedia of the Quran]]</ref> Poslanstvo Mohameda vključuje tudi pridiganje monoteizma: Koran ukazuje Mohamedu, da oznanja in hvali ime Gospoda, in mu naroča, da naj ne časti malikov ali pridružuje Bogu druga božanstva.<ref name="EoQ-Muhamad"/><ref name="IntroQuran185">An Introduction to the Quran (1895), p. 185</ref>
 
Ključne teme zgodnjih verzov Korana so med drugim odgovornost človeka do njegovega ustvarjalca; vstajenje od mrtvih, poslednja sodba z živimi opisi muk v peklu in užitkov v raju; in znamenja Boga v vseh vidikih življenja. Verskih dolžnosti, ki so v tem času zahtevale od vernikov, je bilo malo: verovati v Boga in ga prositi, da naj odpusti grehe, pogosto moliti, pomagati drugim, zlasti ljudem v stiski; odpovedati se je treba goljufiji in ljubezni do bogastva (kar je za trgovsko življenje v Meki bilo pomembno), ostati čist in ne ubijati novorojenih deklic.<ref name = "EoI-Muhamad"/>