Arhitrav: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
nov članek iz tujih wiki |
dopolnjeno |
||
Vrstica 2:
[[Slika:Spoleto SSalvatore Architrave1.jpg|thumb|Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija]]
'''Arhitrav''' (ali epistil) je gredni nosilec, ki leži nad nizom kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino. Je najnižji del [[Ogredje|ogredja]] (''trabeacije'', angl.: ''entablature''), ki ga sestavljajo arhitrav, [[friz]] in venec. Beseda je izvedena iz latinske in grške besede »arce« (ἀρχι) in »trabs«, ki skupaj pomenijo ''glavni nosilec''. Z arhitravom je bila uvedena možnost izvedbe [[vrata (arhitektura)|vratnih]] in [[okno|okenskih]] odprtin, še posebej pomemben pa je bil pri [[kolonada]]h.
Arhitrav se pojavi že pri [[Egipčanih]], na Bližnjem vzhodu in v
== Slogi ==
V stari hipostilnih dvoranah je bil arhitrav preprosta kamnita klada položena preko stebrov, pogosto okrašena napisi. V antiki je bil zasnovan kot masiven raven element za premoščanje razpetine med dvema stebroma ali podporama.
V grški arhitekturi so glede na stebrni slog uporabljali različen arhitrav. V arhaičnem obdobju je bil še kamnita klada, kasneje v klasičnem pa sestavljen iz treh plošč. V dorskem in kompozitnem stebrnem redu ima dve lici ali fasadi. Oblikovan je kot preprosta kamnita klada, ki navzgor preide v oblikovan profil, na zgornjem robu pa včlenjen friz. V jonskem in korintskem redu stebrnem redu je členjen v dva ali celo tri vodoravne pasove, ki se proti vrhu rahlo previsno prekrivajo.
Rimska arhitektura je delno modificirala grški arhitrav, obdobju renesanse in klasicizma pa so arhitrav tako posnemali kot preoblikovali. Preoblikovanje je bilo predvsem v smislu površinske obdelave.
[[Romanika|Romanski]] in [[Gotika|gotski]] arhitrav je bil prostor za [[Ikonografija|ikonografske]] elemente. Srednjeveški portal predstavlja simbol človekovega prehoda v onostranstvo. Čelno ploskev arhitrava običajno prekriva bogat [[relief (umetnost)|relief]].
V [[barok]]u arhitrav nekako zaplapola, kar je lepo vidno na vhodu cerkve ''S. Carlo alle quattro fontane'' v [[Rim]]u. Zgrajena po načrtu [[arhitekt]]a [[Francesco Borromini|Borrominija]] v letih 1634 - 1682. Arhitrav je bogato profiliran iz dveh konkavnih in srednjega konveksnega dela in leži na štirih stebrih.
== Viri ==
* Jože Marinko, Leon Debevec, Vpliv antike v arhitekturi, Mohorjeva družba Celje, 2008, ISBN 978-961-218-963-7
Vrstica 12 ⟶ 24:
{{Commons category|Architraves}}
* [http://www1.architektur.tu-darmstadt.de/akropolis4d.com/catalog/site/propyl/middle/west/gebaelk/architrav/index.php Dorische Architrave der Propyläen der Athener Akropolis]
[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]
| |||