Redakcija: 16:26, 19. maj 2011 uredi Leska (pogovor \| prispevki) 533 urejanj m umaknjena rezervacija "v delu" ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:21, 28. oktober 2014 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.315 urejanj m čiščenje pomnoženih povezav Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Geslovnik''' ali '''geselnik''' je sistematično urejen ~~'''~~seznam gesel~~'''~~ ~~ali~~oz. [[Predmetna oznaka\|predmetnih oznak]]. Z njim želimo poenotiti izraze, ki v katalogu opisujejo vsebino dokumentov. Poenotenje izrazov je pomembno zaradi boljših možnosti za priklic dokumentov pri iskanju po vsebini. ~~Uporaba~~Uporablj ~~naravnega~~naravni jezika namesto ~~šifre~~šifer.▼ [[Predmetna oznaka]] izraža vsebino dokumenta. Tvori jo izraz, ki je ena beseda ali besedna zveza. ~~[[Predmetna oznaka\|~~Predmetne oznake]], razvrščene po abecedi, tvorijo geslovnik. Geslovnik ~~ali [[geslovnik\|geselnik]]~~ je kontroliran slovar, ki največkrat vključuje predmetne oznake iz [[knjižnični katalog\|knjižničnega kataloga]]. [[Knjižnični katalog]] pa je po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjižničnega gradiva.▼ ▲'''Geslovnik''' je sistematično urejen '''seznam gesel''' ali [[Predmetna oznaka\|predmetnih oznak]]. Z njim želimo poenotiti izraze, ki v katalogu opisujejo vsebino dokumentov. Poenotenje izrazov je pomembno zaradi boljših možnosti za priklic dokumentov pri iskanju po vsebini. Uporaba naravnega jezika namesto šifre. ▲[[Predmetna oznaka]] izraža vsebino dokumenta. Tvori jo izraz, ki je ena beseda ali besedna zveza. [[Predmetna oznaka\|Predmetne oznake]], razvrščene po abecedi, tvorijo geslovnik. Geslovnik ali [[geslovnik\|geselnik]] je kontroliran slovar, ki največkrat vključuje predmetne oznake iz [[knjižnični katalog\|knjižničnega kataloga]]. [[Knjižnični katalog]] pa je po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjižničnega gradiva. == Zgodovina razvoja == Prizadevanje za usklajenost predmetnega označevanja sega v preteklost, v čas [[listkovni katalogi\|listkovnih stvarnih katalogov]]. Pod okriljem [[IFLA\|Ifle]] je bila v letu 1981 ustanovljena [[Sekcija za klasifikacijo in indeksiranje]] (Section on Classification and Indexing), ki si je začela prizadevati za sprejem in mednarodno uskladitev načel predmetnega označevanja. Vrstica 15 ⟶ 12: * ISO 2788. [[Guidelines for establishment and development of monolingual thesauri. 2nd ed.]], 15.11.1986. Leta 1990 so knjižničarji željo po enotnih načelih za predmetno označevanje naslovili na Sekcijo za klasifikacijo in indeksiranje pri ~~[[IFLA\|~~Ifli]]. ~~[[IFLA\|~~Iflina]] delovna skupina je leta 1999 objavila dokument z naslovom Principles Underlying Subject Heading Languages, ki vsebuje nekaj kratkih definicij in jasna, jedrnata načela za predmetno označevanje ter poročila o praksi v nekaterih državah.▼ V Sloveniji je [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] (NUK) leta 1994 izdala navodila za oblikovanje ~~[[Predmetna oznaka\|~~predmetnih oznak]] z naslovom Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu. Navodila so delno nastajala že v skupnih delovnih komisijah bivše Jugoslavije s ciljem poenotene obdelave gradiva v jugoslovanskih nacionalnih knjižnicah. Katalogizacijska navodila za predmetno označevanje, ki jih vsebuje priročnik iz leta 1994, slonijo na tedanji katalogizacijski praksi.▼ ▲Leta 1990 so knjižničarji željo po enotnih načelih za predmetno označevanje naslovili na Sekcijo za klasifikacijo in indeksiranje pri [[IFLA\|Ifli]]. [[IFLA\|Iflina]] delovna skupina je leta 1999 objavila dokument z naslovom Principles Underlying Subject Heading Languages, ki vsebuje nekaj kratkih definicij in jasna, jedrnata načela za predmetno označevanje ter poročila o praksi v nekaterih državah. Prvi seznami predmetnih nizov, ki so nastali ob vsebinski obdelavi slovenike v prvi polovici devetdesetih let, so bili objavljeni leta 1997 v priročniku [[''Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu'' s podnaslovom ''Predmetne rubrike: seznami in navodila za oblikovanje]]''.▼ ▲V Sloveniji je [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] (NUK) leta 1994 izdala navodila za oblikovanje [[Predmetna oznaka\|predmetnih oznak]] z naslovom Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu. Navodila so delno nastajala že v skupnih delovnih komisijah bivše Jugoslavije s ciljem poenotene obdelave gradiva v jugoslovanskih nacionalnih knjižnicah. Katalogizacijska navodila za predmetno označevanje, ki jih vsebuje priročnik iz leta 1994, slonijo na tedanji katalogizacijski praksi. Danes v Sloveniji knjižničarji in katalizatorji uporabljajo [[Splošni spletni slovenski glasovnik]], ki se ga redno dopolnjujejo z novimi ~~[[Predmetna oznaka\|~~predmetnimi oznakami]]. Med pomembnejše slovenske geslovnike spada tudi [[Splošni geslovnik COBISS.SI]] (SGC), med tujimi pa je pomemeben Library of Congress Subject Headings (LCSH). ▼ ▲Prvi seznami predmetnih nizov, ki so nastali ob vsebinski obdelavi slovenike v prvi polovici devetdesetih let, so bili objavljeni leta 1997 v priročniku [[Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu s podnaslovom Predmetne rubrike: seznami in navodila za oblikovanje]]. ▲Danes v Sloveniji knjižničarji in katalizatorji uporabljajo [[Splošni spletni slovenski glasovnik]], ki se ga redno dopolnjujejo z novimi [[Predmetna oznaka\|predmetnimi oznakami]]. Med pomembnejše slovenske geslovnike spada tudi [[Splošni geslovnik COBISS.SI]] (SGC), med tujimi pa je pomemeben Library of Congress Subject Headings(LCSH). == Pojmi == '''Predmetna določila''' so vključena v seznam enakopravno s [[predmetnimi oznakami]]. Seznam ~~[[Predmetna oznaka\|~~predmetnih določil]] ni posebej izpostavljen iz dveh razlogov: zaradi lažjega iskanja in zato, ker večina ~~[[Predmetna oznaka\|~~predmetnih oznak]] lahko nastopa tudi kot določilo in obratno, marsikatero predmetno določilo lahko uporabimo tudi kot ~~[[Predmetna oznaka\|~~predmetno oznako]]. '''Kazalke''' povezujejo identične pojme, izločajo nesprejete izraze in kažejo na izraze, ki jih uporabljamo kot ~~[[Predmetna oznaka\|~~predmetne oznake]]. Nesprejeti izraz in [[predmetna oznaka]] sta med seboj povezana z besedama ''glej'', ki kaže pod katero ~~[[Predmetna oznaka\|~~predmetno oznako]] so zbrana dela o določeni temi, in ''uporabi za'', obe opozarjata katalogizatorja, katerega izraza naj ne uporablja. '''Vodilke''' povezujejo pojme, ki so med seboj tematsko povezani. Uporabnika usmerjajo od ene sprejete ~~[[Predmetna oznaka\|~~predmetne oznake]] na drugo oziroma opozarjajo na druge ~~[[Predmetna oznaka\|~~predmetne oznake]], ki se nanašajo na iskano vsebino. '''Sinonimi''' so besede, ki se med seboj ločijo po obliki, a imajo identičen ali delno identičen pomen. Sinonimi so domači izrazi ali tujke. Vrstica 39 ⟶ 35: '''Sinonimi:''' V geslovniku se dosleno uporablja le eden od izrazov, npr. književnost. Tako se v ~~[[knjižnični katalog\|~~knjižničnem katalogu]] vse gradivo na to temo najde z enim izrazom. Če je v katalog vgrajena normativna datoteka, bomo tudi pri iskanju s sinonimom prišli do istega gradiva. * Geografija = Zemljepis * Leposlovje = Književnost = Baletristika Vrstica 47 ⟶ 43: Teh besed iz rabe ni mogoče izključiti, zato jih spremljajo pojasnila v oklepaju, ki se imenujejo kvalifikatorji # Vile #* Vile kot ~~orodje~~zgradba — Vile (~~ročno orodje~~zgradbe)▼ #* Vile kot ~~zgradba~~čarobna bitja — Vile (~~zgradbe~~pravljična bitja) #* Vile kot ~~čarobna bitja~~orodje — Vile (~~pravljična~~ročno ~~bitja~~orodje)▼ ▲* Vile kot čarobna bitja — Vile (pravljična bitja) ▲* Vile kot orodje — Vile (ročno orodje) #List #List kot ~~drevesni~~papirni list▼ #List kot ~~papirni~~drevesni list ▲List kot drevesni list == Glej tudi == [[Normativna kontrola]] ~~[[Predmetna oznaka]]~~ [[Narodna in univerzitetna knjižnica]]▼ == Zunanje povezave == ▲* [[http://www.nuk.uni-lj.si/ Narodna in univerzitetna knjižnica]] * [http://www.nuk.uni-lj.si/sssg/ ~~Narodna~~Spletni insplošni ~~univerzitetna~~slovenski ~~knjižnica~~geslovnik] * [http://www.cek.ef.uni-lj.si/terminologija/BTS-TEST/slovar.html Bibliotekarski terminološki slovar]▼ * [http://~~www~~id.~~nuk~~loc.~~uni-lj.si~~gov/~~sssg~~search/ ~~Spletni~~Library of ~~splošni~~Congress ~~slovenski~~Subject ~~geslovnik~~Headings] * [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lani=si Splošni geslovnik COBISS.SI] Izberi hiperpovezavo SGC!▼ ▲[http://www.cek.ef.uni-lj.si/terminologija/BTS-TEST/slovar.html Bibliotekarski terminološki slovar] ~~[http://id.loc.gov/search/ Library of Congress Subject Headings]~~ ▲[http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lani=si Splošni geslovnik COBISS.SI] Izberi hiperpovezavo SGC! == Viri == * Erjavec, G., Kovač, T., Pelhan, A., Rozman, D., Sternad, M. in Vrhovšek, D. (2001). Splošni slovenski geslovnik : navodila za predmetno označevanje knjižničnega gradiva in geslovnik. Ljubljani : Narodna in univerzitetna knjižnica ~~Erjavec, G.,~~* Kovač, T., Pelhan, A., Rozman, D., Sternad, M. in Vrhovšek, D. ~~(2001). Splošni slovenski geslovnik : navodila~~Navodila za predmetno označevanje. ~~knjižničnega~~Pridobljeno ~~gradiva~~16. ~~in geslovnik~~5. ~~Ljubljani~~2011, :s ~~Narodna~~spletne instrani ~~univerzitetna~~http://www.nuk.uni-lj.si/sssg/navodila.html ~~knjižnica~~ * Delovno gradivo X za Bibliotekarski terminološki slovar. - Ljubljana : Bibliotekarska terminološka komisija, 2008. Pridobljeno 16. 5. 2011, s spletne strani http://www.cek.ef.uni-lj.si/terminologija/BTS-TEST/slovar.html ▼ ~~Kovač T., Pelhan A., Rozman D., Sternad M. in Vrhovšek D. Navodila za predmetno označevanje. Pridobljeno 16. 5. 2011, s spletne strani http://www.nuk.uni-lj.si/sssg/navodila.html~~ ▲Delovno gradivo X za Bibliotekarski terminološki slovar. - Ljubljana : Bibliotekarska terminološka komisija, 2008. Pridobljeno 16. 5. 2011, s spletne strani http://www.cek.ef.uni-lj.si/terminologija/BTS-TEST/slovar.html [[Kategorija:Bibliotekarstvo]]

Geslovnik: Razlika med redakcijama