Mohamed: Razlika med redakcijama

{{Drugipomeni}}

{{Infopolje Oseba

Mohamed se je rodil okoli leta 570<ref name="abraha"/> in za njegov rojstni dan se verjame, da je v mesecu ''Rabi 'al-avval.''<ref>{{cite book |title=The Oxford Dictionary of Islam |last=Esposito |first=John L. (ed.) |coauthors= |year=2003 |isbn=978-0195125580 |page=198 |pages= |url=http://books.google.com/?id=E324pQEEQQcC&pg=PA198&dq=muhammad+birthday+Rabi%27+al-awwal#v=onepage&q=muhammad%20birthday%20Rabi%27%20al-awwal&f=false |accessdate=19 June 2012}}</sup></ref> Pripadal je klanu Banu Hašim, družina je bila ena od uglednih družin Meke, čeprav se zdi, da je v njegovih zgodnjih letih spadala med manj uspešne.<ref name="EoI-Muhamad"/><ref>See also {{Koran|43,31}} cited in EoI; Muhamad</ref> Klan Banu Hašim je pripadal plemenu [[Kurajš]]. Tradicija postavlja letnico rojstva Mohameda v leto slonov, ki je dobila ime po neuspelem napadu s strani [[kraljestvo Aksum|aksumskega kralja]] Abraha, ki je svojo vojsko dopolnil s sloni. Raziskave iz 20. stoletja za ta dogodek predlagajo druga leta, in sicer 568 ali 569.<ref name="Watt7">Watt (1974), p. 7.</ref>

 

 

Njegov oče Abdulah je umrl skoraj šest mesecev pred Mohamedovim rojstvom.<ref name="Meri2004">{{citation |last=Meri |first=Josef W. |authorlink=Josef W. Meri |title=Medieval Islamic civilization |url=http://books.google.com/books?id=H-k9oc9xsuAC |accessdate=3 January 2013 |volume=1 |year=2004 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-96690-0 |page=525}}</sup></ref> Po islamskem izročilu so Mohameda kmalu po rojstvu poslali živeti z družino [[beduini|beduinov]] v puščavi, saj se je verjelo, da je življenje v puščavi zdravo za dojenčke. Mohamed je ostal pri svoji krušni materi Halimah bint Abi Duajb in njenem možu, dokler ni bil star dve leti.<ref name="IntroQuran182"/> Nekateri zahodni strokovnjaki islama zgodovinskost tega izročila zavračajo.<ref>Watt, "[http://referenceworks.brillonline.com/entries/encyclopaedia-of-islam-2/halima-bint-abi-dhuayb-SIM_2648 Halimah bint Abi Duajb]", ''[[Encyclopaedia of Islam]]''.</ref> Ko je bil star šest let, je Mohamed izgubil svojo biološko mater Amino zaradi bolezni in postal sirota.<ref name="IntroQuran182"/><ref>Watt, ''Amina'', [[Encyclopaedia of Islam]]</ref> Naslednji dve leti je zanj skrbel njegov ded Abd al-Mutalib iz klana Banu Hašim, vendar je, ko je Mohamed bil star osem let, tudi njegov ded umrl. Nato je prišel v skrb svojega strica Abu Taliba, novega vodje klana Banu Hašim.<ref name="IntroQuran182"/><ref name="Watt7"/> Zgodovinar islama William Montgomery Watt pravi, da se v Meki 6. stoletja skrbniki šibkejšim članom plemena niso posebej posvečali: »Mohamedovi varuhi so poskrbeli, da ni umrl od lakote, vendar jim je bilo težko storiti kaj več zanj, ker se je klanu Hašim tiste čase zgleda slabo pisalo.«<ref name="Watt8">Watt (1974), p. 8.</ref>

* Rodinson (2002), p. 71.</ref> Po prvem razodetju je sledil premor treh let (obdobje, znano kot »Fatra«), Mohamed se je ta čas počutil pobit in se je predajal molitvi in duhovnim vajam.<ref name=EI2-Wahy /> Ko so se razodetja nadaljevala, ga je angel pomiril in mu ukazal, da začne pridigati: »Tvoj varuh in gospod te ni zapustil, tudi nevšečen mu nisi.«{{Koran|93,3}} <ref>Brown (2003), pp. 73–74</ref><ref>Uri Rubin, ''Muhamad'', [[Encyclopedia of the Quran]]</ref>

<div class="depiction">

</div>

[[Sahih Buhari]] pripoveduje , da je Mohamed opisal razodetja kot »da so včasih kot zvonjenje zvona«. Ajša je povedala: »Bila sem priča, kako je bog nekega zelo mrzlega dne navdihnil preroka in kako mu je znoj kapljal s čela (ko je navdiha bilo konec)«.<ref>{{cite web|url=http://www.cmje.org/religious-texts/hadith/bukhari/001-sbt.php |title=Center for Muslim-Jewish Engagement |publisher=Cmje.org |date= |accessdate=26 January 2012|archiveurl=http://web.archive.org/web/20111224225140/http://www.cmje.org/religious-texts/hadith/bukhari/001-sbt.php|archivedate=24 December 2011}}</sup></ref> Po [[Alford T. Welch|Welchu]] lahko te zapise imamo za resnične, saj je malo verjetno, da bi si jih muslimani kasneje ponaredili.<ref name="EoI-Muhamad"/> Mohamed je bil prepričan, da svoje misli lahko razlikuje od teh sporočil.<ref>Watt, ''The Cambridge History of Islam'' (1977), p. 31.</ref> Po Koranu je ena glavnih vlog Mohameda bila, opozoriti nevernike na njihovo eshatološko kazen.{{Koran|38,70}}^, {{Koran|6,19}} Občasno se Koran ne sklicuje izrecno na sodni dan, ampak navaja primere iz zgodovine izumrlih skupnosti, in opozarja Mohamedove sodobnike na podobne katastrofe.{{Koran|41,13}} <ref name="EoQ-Muhamad"/> Mohamed ni samo karal tistih, ki so zavrnili Božje razodetje, temveč je imel dobre novice za vse, ki so se odpovedali zlu, poslušali božjo besedo in Bogu služili.<ref>Daniel C. Peterson, ''Good News'', [[Encyclopedia of the Quran]]</ref> Poslanstvo Mohameda vključuje tudi pridiganje monoteizma: Koran ukazuje Mohamedu, da oznanja in hvali ime Gospoda, in mu naroča, da naj ne časti malikov ali pridružuje Bogu druga božanstva.<ref name="EoQ-Muhamad"/><ref name="IntroQuran185">An Introduction to the Quran (1895), p. 185</ref>

Po muslimanskem izročilu je Mohamedova žena Kadija prva začela verovati, da je prerok.<ref name="Watt53-86">Watt (1953), p. 86</ref> Kmalu ji je sledil Mohamedov desetletni bratranec Ali Ibn Abi Talib, dober prijatelj [[Abu Bakr]] in njegov posvojeni sin [[Zayd ibn Harithah|Zaid]].<ref name="IntroQuran184"/><ref name="Watt53-86"/> Okoli 613 je Mohamed začel pridigati javnosti.{{Koran|26,214}} <ref>Ramadan (2007), p. 37–9</ref> Večina prebivalcev Meke ga ni jemala resno in se je iz njega norčevala,<ref name="IntroQuran185"/> bilo pa je tudi nekaj spreobrnjencev. Pri zgodnjih spreobrnjencih v islam je šlo za tri glavne skupine: mlajše brate in sinove velikih trgovcev; za ljudi, ki niso bili v prvi vrsti v svojem plemenu ali ki so iz prvih vrst izpadli; in za šibke, večinoma nezaščitene tujce.<ref name = "Cambridge 1977 36">Watt, ''The Cambridge History of Islam'' (1977), p. 36.</ref>

 

 

Po mnenju Ibn Sada so prebivalci Meke začeli nasprotovati Mohamedu, ko je prišel na dan z verzi, ki so obsojali njihove prednike, njihovo čaščenje malikov in njihovo mnogoboštvo.<ref name="IntroQuran185"/><ref>F. E. Peters (1994), p.169</ref> Koranska eksegeza pa vztraja, da je do nasprotovanj prišlo ob prvih javnih pridigah Mohameda.<ref name="Rubin">Uri Rubin,'' Kurajš'', [[Encyclopaedia of the Qur'an]]</ref> Ker je število njegovih privržencev raslo, je postal grožnja lokalnim plemenom in vladarjem v Meki, katerih bogastvo je temeljilo na Kaabi, osrednji točki verskega življenja, ki ga je Mohamed želel strmoglaviti. Mohamedova obsodba tradicionalne vere v Meki je bila posebej trn v očeh njegovemu lastnemu plemenu Kurajš, ki je bilo varuh Ka'abe.<ref name = "Cambridge 1977 36" /> Vplivni trgovci so skušali prepričati Mohameda, da preneha pridigati, in mu kot protiuslugo ponujali mesto v ožjem krogu trgovcev in za njegov položaj v družbi koristno poroko. Zavrnil je oboje.<ref name = "Cambridge 1977 36" />

Islamsko izročilo pravi, da je Mohamed leta 620 doživel »[[Izra in Mi'radž]]«, čudežno potovanje tekom ene same noči, v spremstvu angela [[Gabriel]]a. V prvem delu poti, »Izra«, naj bi na krilatem žrebcu (»Burak«) iz Meke poletel do »najbolj oddaljene« med mošejami (v arabščini: »Masdžid al-Aksa«), ki jo običajno muslimani enačijo z [[Mošeja Al-Aksa|mošejo Al-Aksa]] v [[Jerusalem|Jeruzalem]]u. V drugem delu, ki se imenuje »Mi'radž», naj bi Mohamed obiskal nebesa in pekel ter govoril s prejšnjimi preroki, kot so [[Abraham]], [[Mojzes]] in [[Jezus]].<ref name="IntroQuran186"/><ref name="EoIMW"/> [[Ibn Išak]], avtor prvega [[Sirah Rasul Allah|življenjepisa Mohameda]], predstavlja ta dogodek kot duhovno izkušnjo, kasnejši zgodovinarji, kot sta [[Mohamed Ibn Jarir al-Tabari|Al-Tabari]] in [[Ibn Katir]], pa ga vidijo kot fizično potovanje.<ref name="EoIMW">''Encyclopedia of Islam and the Muslim World'' (2003), p. 482</ref>

 

 

Nekateri zahodni islamski učenjaki so mnenja, da je najstarejša muslimanska tradicija razumela potovanje kot pot od svetega prostora v Meki skozi nebesa do nebesnega »al-Bajtu L-MaʿMuri« (nebeški prototip Kaaba); kasnejše izročilo pa v njem vidi potovanje Mohameda iz Meke v Jeruzalem.<ref>Sells, Michael. ''Ascension'', [[Encyclopedia of the Quran]].</ref>

 

<div class="depiction">

 

[[Pogodba Hudajbija|Premirje iz Hudajbija]] se je upoštevalo dve leti.<ref name=khan_274>Khan (1998), p. 274</ref><ref name = "Lings_291">Lings (1987), p. 291</ref> Pleme [[Banu Khuza'a|Banu Kuza'a]] je imelo dobre odnose z Mohamedom, njuni sovražniki, [[Banu Bakr ibn Abd manat|Banu Bakr]], pa so bili zavezniki Meke.<ref name=khan_274/><ref name = "Lings_291" /> Klan Bakr je neke noči napadel Kuza'a in jih nekaj med njimi ubil.<ref name=khan_274/><ref name=Lings_291/> Meka je plemenu Banu Bakr pomagala z orožjem in po nekaterih virih naj bi v bojih sodelovalo nekaj njenih prebivalcev.<ref name="Intro2Quran273"/><ref name=khan_274/> Po tem dogodku je Mohamed v Meko poslal pismo s tremi pogoji in zahteval, da sprejmejo enega od njih. Pogoji so bili: ali naj Meka plača krvni davek za pobite člane plemena Kuza'a, ali naj se odpove zavezništvu s plemenom Banu Bakr, ali pa naj razglasi, da premirje z Hudajbija ne velja več.<ref name=khan_274_275>Khan (1998), pp. 274–5.</ref>

 

<div class="depiction">

</div>

 

=== Po Mohamedu ===

 

 

Mohamed je zadnja leta svojega življenja združil arabska plemena v enotno muslimansko versko skupnost. S smrtjo Mohameda so izbruhnila nesoglasja glede tega, kdo ga bo nadomestil vodja muslimanske skupnosti.<ref name="Lapidus 2002 pp 0"/> [[Umar ibn al-Katab]], vpliven sopotnik Mohameda, je imenoval [[Abu Bakr]]a, Mohamedovega prijatelja in sodelavca. Drugi so predlog podprli in Abu Bakr je tako postal prvi [[kalif]].<ref name="Intro2Quran281"/> S to izbiro se nekateri od tovarišev Mohameda niso strinjali, ker je po njihovem Mohamed pri [[Gadir Kum]]u za svojega naslednika postavil Ali Ibn Abi Taliba, svojega bratranca in zeta. Abu Bakrova prva naloga je bila odprava proti [[Bizanc]]u (ali [[vzhodno rimsko cesarstvo|vzhodnemu rimskemu cesarstvu]]) zaradi nedavnega poraza, vendar je moral najprej v »vojnah z odpadniki«, kot to epizodo imenujejo kasnejši muslimanski zgodovinarji, zatreti upor arabskih plemen.<ref>Glej:

== Videz ==

 

 

Ali je Mohameda takole opisal:<ref name="AsaniAbdel-Malek1995">{{cite book |author1=Ali Sultaan Asani |author2=Kamal Abdel-Malek |author3=Annemarie Schimmel |title=Celebrating Muḥammad: images of the prophet in popular Muslim poetry |url=http://books.google.com/books?id=_10OAAAAYAAJ |accessdate=5 November 2011 |date=October 1995 |publisher=University of South Carolina Press |isbn=978-1-57003-050-5}}</sup></ref>

== Družina ==

 

 

Mohamedovo življenje tradicionalno delijo v dve obdobji: pred Hidžro (selitvijo) v Meki (570-622), in po Hidžri, v Medini (od 622 do 632). Za Mohameda pravijo, da je imel trinajst žena (čeprav sta dve med njimi, [[Rajhana bint Zajd|Radžhana bint Zajd]] in [[Maria al-Kibtibija]]), za nekatere samo priležnici).<ref>Gl. na primer Marco Schöller, '' Banu Kurajza'', [[Encyclopedia of the Quran]] ki navaja več virov o Rayhani</ref><ref name="Barbara Freyer">Barbara Freyer Stowasser, ''Wives of the Prophet'', [[Encyclopedia of the Quran]]</ref> Razen dveh so bile vse ženitve sklenjene po selitvi v Medino.

==== Upodobitve v islamu ====

 

 

V skladu s prepovedjo v Hadit (ustvarjati podobe čutečih bitij), ki se še posebej strogo spoštuje, ko gre za Boga in preroka Mohameda, se islamska verska umetnost osredotoča na besedo.<ref name="Plas1987"/><ref name="Esposito2011">{{cite book|author=John L. Esposito|title=What everyone needs to know about Islam|url=http://books.google.com/books?id=2wSVQI3Ya2EC&pg=PA14|year=2011|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-979413-3|pages=14–15|edition=2}}</sup></ref> Muslimani se na splošno izogibajo upodabljanju Mohameda, mošeje so okrašene z lepopisjem in citati iz Korana ter geometrijskimi predlogami, ne pa s slikami ali kipi.<ref name="Plas1987">{{cite book|editor=Dirk van der Plas|author=Kees Wagtendonk|title=Effigies dei: essays on the history of religions|chapter=Images in Islam|url=http://books.google.com/books?id=ops3AAAAIAAJ&pg=PA120|accessdate=1 December 2011|year=1987|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-08655-5|pages=119–124}}</sup></ref><ref name="Peters2010">{{cite book|author=F. E. Peters|title=Jesus and Muhamad: Parallel Tracks, Parallel Lives|url=http://books.google.com/books?id=olEi-1LZYYQC&pg=PA159|accessdate=1 December 2011|date=10 November 2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-974746-7|pages=159–161}}</sup></ref> Dandanes se prepoved slik Mohameda – katere namen je bil preprečiti čaščenje Mohameda namesto Boga – je veliko bolj strogo uveljavljeno v sunitskem islamu (85–90 % muslimanov) kot pri šiitih (10–15 %).<ref name="Safi20102010">{{cite book|last=Safi2010|first=|title=2 November 2010|url=http://books.google.com/books?id=s63i21E9dr8C|accessdate=29 December 2011|date=2 November 2010|publisher=HarperCollins|isbn=978-0-06-123135-3|page=32}}</sup></ref> V preteklosti so tako suniti kot tudi šiiti ustvarjali slike Mohameda, <ref name="Omid"/> vendar so islamske slike Mohameda redkost. <ref name="Plas1987"/> Doslej so se večinoma omejevale na zasebni in elitni medij miniature; od 1500 dalje večina slik kaže Mohameda s pokritim obrazom ali pa kot plamen.<ref name="Peters2010"/><ref name="Bakker2009"/>

==== Pretekla stališča Zahoda ====

 

 

Najstarejše dokumentirano znanje kristjanov o Mohamedu izhaja iz [[Bizanc|bizantinskih]] virov. Po njih je sklepati, da so tako Judje kot kristjani v Mohamedu videli »[[lažni prerok|lažnega preroka]]«.<ref>Walter Emil Kaegi, Jr., "Initial Byzantine Reactions to the Arab Conquest", ''Church History'', Vol. 38, No. 2 (Jun. 1969), p. 139-149, p. 139-142, quoting from ''Doctrina Jacobi nuper baptizati'' 86–87</ref> Naslednji grški vir o Mohamedu je pisatelj iz 9. stoletja, [[Teofanes Spovednik|Teofanes]]. Najzgodnejši sirski vir je pisatelj iz 7. stoletja, Yōḥannān bar Penkāyē.1<ref>Philip K. Hitti, ''History of the Arabs'', 10th edition (1970), p.112.</ref>