Hladna vojna: Razlika med redakcijama

Namesto tega sta se oba nasprotujoča bloka bojevala preko posrednikov; sodelovala sta v [[vojna]]h [[tretji svet|tretjega sveta]] kot [[svetovna sila|svetovalni sili]], a neposredno se nista spopadli. Najbližje tretji svetovni vojni je bil svet med [[kubanska raketna kriza|kubansko raketno krizo]].

 

Odnosi med zahodnimi zavezniki (tj. [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Francija|Francijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliko Britanijo]]) in [[sovjetska zveza|ZSSR]] so se začeli krhati kmalu po koncu [[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]. Nasprotja med ZDA in Sovjetsko zvezo so obstajala že prej, predvsem iz [[ideologija|ideoloških]] razlik.

 

Zaradi zasedbe [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih]] [[država|držav]] s strani Sovjetske zveze in uveljavljanja [[komunizem|komunizma]] v teh državah je [[Winston Churchill]] leta 1946 izjavil, da se je nad Evropo spustila [[železna zavesa]]. Istega leta je sovjetski voditelj [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Josip Stalin]] izjavil, da je do II. svetovne vojne prišlo zaradi [[kapitalizem|kapitalističnega]] imperializma in da lahko iz istega razloga spet pride do takega konflikta.

 

Kot protiutež [[Vzhodni blok|Vzhodnemu bloku]] so ZDA začele v Evropi finančno in vojaško pomagati državam zahodne Evrope. Iz istega razloga so v [[Grška državljanska vojna|Grški državljanski vojni]] pomagale protikomunističnim enotam, kmalu zatem pa so bile pobudnica za ustanovitev Severnoatlantske vojaške zveze [[NATO]]. Prva večja kriza v Hladni vojni je izbruhnila s Sovjetsko blokado [[Berlin]]a v letih 1948 in 1949. Kmalu zatem je izbruhnila [[korejska vojna]], v katero so se neposredno vpletle zahodne zaveznice, komunistične vzhodne države pa so v vojni sodelovale manj očitno. S prvim testiranjem [[jedrsko orožje|atomske bombe]] v Sovjetski zvezi je Hladna vojna dobila še bolj zastrašujoč pomen.