Kupola: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dopolnjeno
Vrstica 13:
 
Kupole so bile posebna oblika samostanskih hodnikov z poligonalnim, krožnim ali ovalnim tlorisom - imajo samo eno teme in celoten obseg tlorisa kot opornik. So izboljšana različica prazgodovinskega ''nepravega oboka'' oziroma neprave kupole.
 
== Oblike ==
Kupole se razlikujejo tudi glede na lokacijo in material. V zahodni arhitekturi prevladuje polkrožna kupola postavljena na tambur. Druge oblike so še: češka čepica, listnata, koničasta, čebulasta, rebrasta in kasetna.
 
Atreusova zakladnica v Mikenah, ki je bila zgrajena v letih 1300-1250 pr. n. št., je primer sistema nepravega oboka. Kamni so zloženi drug na drugega tako, da je vsak naslednji zamaknjen proti središču kroga. Višina kupole je 13 m, premer pa 14 m. Podobne kupole so gradili tudi Maji in so dobro vidni v zgradbah v arheološkem parku Palenque.
 
Čebulaste kupole so tiste, ki se izbočijo navzven preko svojega osnovnega premera. Postale so priljubljene v drugi polovici 15. stoletja državah severne Evrope in so se morda zgledovale po minaretih iz Egipta in Sirije. Razvile so se v 16. in 17. stoletju na Nizozemskem, se širile v Nemčijo, kjer je postala priljubljena sestavina baročne arhitekture v Srednji Evropi. Vpliv se je širil tudi na ruske in vzhodnoevropske premere. Običajno so lesene. V islamski arhitekturi, ki jo najdemo na Bližnjem vzhodu in v Indiji je tak primer Tadž Mahal.
 
[[Slika:Laterne.jpg|mini|thumb|Kupola z lanterno, ''Cappella del Presepio'' (Santa Maria Maggiore v Rimu)]]
Gotska katedrala z renesančno kupolo stoji v[[Firence| Firencah]]. Začeli so jo graditi leta 1294, do leta 1412 so zgradili povečan osmerokoten tambur, visok skoraj 56 m, razpon 42 m med stenami in 45 m med vogali. Kupolo so začeli graditi 7. avgusta 1420 pod vodstvom Fillipa Bruneleschija. [[Filippo Brunelleschi|Bruneleschi]] je uvedel sistem dvojne lupine in s tem zmanjšal obremenitev. Osem glavnih reber sloni na vogalih osmerokotnika, šestnajst manjših parov pa vmes. Skelet je povezan s horizontalnimi loki. Kupola je bila grajena v horizontalnih pasovih, ki so bili med seboj povezani tako, da je vsak nosil lastno težo in je bil dovolj trden, da je podpira naslednji pas, dokler ta ni bil zgrajen.
 
Rebrasto kupolo je uporabil tudi [[Michelangelo]] po letu 1561 na Sv. Petru v Rimu.
 
Tehnično gledano poznamo različne vrste kupol:
* ploska kupola,
* kupola z rebri,
* kupola z enojno sli dvojno lupino,
* kupola na šestkotnem, osemkotnem ali dvanajstkotnem tlorisu,
* kupola na pendetivih in
* kupola na vogalnih trompah.
 
== Zgodovina ==
[[File:Vault fig 01.gif|thumb|right|200px|Risba asirskega bas-reliefa iz Nimruda, ki kaže kupolasto strukturo]]
Kamnite hiše v obliki čebeljega panja so poznale že prazgodovinske kulture [[Sredozemlje|Mediteran]]a. Najbolj znana je [[Atreusova zakladnica]] v [[Mikene|Mikenah]].
Že v starem veku so v Aziji poznali kupole v klasičnem smislu.
 
Široko uporabo oblika doseže v starorimski arhitekturi, ko je bila zgrajena ena najbolj znanih in največjih kupol – [[Panteon]] v Rimu (premera in višine 43,3 m).
 
Kupole so posebej pomembne v bizantski arhitekturi pri cerkvah - [[Hagija Sofija]] v [[Carigrad]]u (premer 31 m). Postale so prototip za otomanske mošeje in kupola je dosegla veliko različnih oblik z razponi od majhnih reber ([[Velika mošeja, Córdoba]], El Cristo de la Luz, [[Toledo]]), do jaškaste bizantinske tradicije ([[Kupola na skali]], [[Jeruzalem]]), do kupole z dvojno lupino mogulske arhitekture v Indiji ([[Tadž Mahal]], [[Agra]]).
 
V srednjem veku se pojavljajo sporadično in to samo kot zaključki visokih stolpov. Pomembnejši kupole v srednjem veku so krstilnica v Parmi (1196-1270), Cremoni (od 1176) in Firencah (11. / 12. stoletja, največje kupolaste strukture v srednjem veku, premer 25, 60 m), vse imajo poligonalen tloris. Krstilnica v Pisi (od 1152) (prvotno z odprto konico) je pokrita s stožčasto kupolo, kar je posebna oblika. Bizantinske oblike kupol so se nadaljevali v Benetkah (Cerkev Svetega Marka).
 
V zgodnji renesansi oživlja arhitektura po rimskih antičnih zgledih, s tem pa ponovn uporabA kupole kot arhitekturnega elementa. Prva taka je bila kupola glavne katedrale v Firencah, delo Fillipa Brunelleschija, 1420.-1436. Najbolj znana in največja je kupola Sv. Petra v Rimu.
Mnoge baročne zgradbe imajo tudi kupole. Primer je [[Torino|Torinska]] katedrala (Guarini), cerkev Karla Boromejskega na [[Dunaj]]u, [[Stolnica svetega Pavla, London]] in druge.
 
Čebulasta oblika kupole je uporabljena največkrat v pravoslavnih cerkvah v Vzhodni Evropi, posebej v Rusiji in Ukrajini.
 
== Perzijske kupole ==
[[File:Isfahan 1210358 nevit.jpg|thumb|250 px|Mošeja v Isfahanu]]
Sasanidski imperij je začel izgradnjo prvih velikih kupol v Perziji (danes Iran) s kraljevimi zgradbami kot je palača Ardashir v Dezh Dokhtar. Po muslimanski osvojitvi Sasanidskega cesarstva, je perzijski arhitekturni slog prevzel velik vpliv muslimanske arhitekture in kupola je postala značilna.
 
V obdobju Il-Kaganata je nastalo nekaj novosti pri gradnji kupol, ki so sčasoma omogočile, da so Perzijci gradili precej višje strukture. Te spremembe so kasneje tlakovale pot Safavidski arhitekturi. Vrhunec je bil dosežen z gradnjo kupole Soltaniyeh (1302-1312) v Zanjanu, ki meri 50 m v višino in ima 25 m premera, zaradi česar je 3. največja in najvišja zidana kupola kadarkoli postavljena. <ref>[http://www.iranreview.org/content/view/2280/51/ ]{{dead link|date=March 2011}}</ref>
 
Renesansa je v perzijsko mošejo in kupolo prišla v času Safavidske dinastije, ko je šah Abbas leta 1598 začel z rekonstrukcijo v Isfahanu, s trgom Naqsh-e Jahan kot osrednjo točko svojega novega glavnega mesta. <ref>{{cite book |last=Savory |first=Roger |title=Iran under the Safavids |location=New York |publisher=Cambridge University Press |page=155 |year=1980 |isbn=0-521-22483-7 }}</ref> Arhitekturno podobno iz obdobja Il-Kaganata, vendar umetniško na višji ravni. Prepoznavna značilnost perzijskih kupola, ki jih ločuje od tistih v krščanskem svetu ali otomanskih in mogulskih imperijih, je bila uporaba pisanih ploščic, s katerimi so kupole prekrite. Prevladovala je modra oziroma turkizna, ki odražata svetlobo sonca. Te kupole so popotniki ob Svilni cesti videli milje daleč. Ko so izumili sedem barvni slog žganja ploščic, jim je to omogočilo uporabo več barv za vsako ploščico in ustvarjanje bogatejših vzorcev. Barve, ki so jih Perzijci uporabljali so bile zlata, bela in turkizna na temno modrem ozadju. S 53 m v višino je kupola Masjed-e Shah (šahova mošeja) postala najvišja v mestu, ko je bila dokončana leta 1629. Zgrajena je bila kot dvojna kupola z oklepom in počiva na osmerokotni osnovi.
 
== Južno azijske in mogulske kupole ==
[[File:Taj Mahal 2012.jpg|thumb|left|200px|Tadž Mahal v Agri, Indija.]]
Islamska oblast nad severno in osrednjo Indijo je s seboj prinesla uporabo kupole, zgrajene z kamna, opeke in malte in železnimi klini. Uporaba železnih obročev za povezavo sosednjih kamnob je bila znana iz predislamske Indije in je bila uporabljena ob vznožju kupole za ojačitev. Sinteza stilov in s tem uvajanje novih oblik v hindujski tradiciji gradnje je ustvarila prepoznavno arhitekturo. Kupole iz predmugulske Indije imajo standardno plitvo krožno obliko z zasnovo lotusa in čebulasti vršiček na vrhu, ki izhaja iz hindujske arhitekture. V nasprotju s perzijsko in otomansko kupolo, so kupole indijskih grobnic bolj trebušaste.
 
== Moderna doba ==
[[File:Eden Project geodesic domes panorama.jpg|thumb|400px|Umetni biomi, Projekt Eden v Veliki Britaniji. Struktura je povsem samonosna, brez notranjih nosilcev in ima obliko geodetske strukture]]
 
Kupole so bile pogoste v arhitekturi klasicizma ([[Panteon, Pariz]], Opera v Parizu) in uporabljene kot neoslogi. Posebej v 18. in 19. stoletju so se kupole uporabljale v profani arhitekturi, kot Reichstag v Berlinu ali Kapitol v Washingtonu.
 
Z novimi materiali kot so jeklo, prednapeti beton, plastika so bile dane možnosti razvoja novih, drznejših arhitektur.
 
V 20. stoletju so moderne betonske konstrukcije v obliki lupin omogočile veličastne kupolaste oblike kot na primer Terminal TWA letališča v New Yorku (Eero Sarninen), Dvorana športa v Rimu (Pier Luigi Nervi) premera 60 m ali Milenijska kupola v Londonu.
 
== Pomembne zgradbe s kupolo==
[[File:Dome_of_the_Rock_Temple_Mount.jpg|thumb|right|250px|Kupola na skali, Jeruzalem, končana leta 691]]
[[Slika:Kuppel-Pantheon.JPG|thumb|Panteon, Rim]]
[[Slika:Selimiye Mosque, Dome.jpg|thumb|Glavna kupola mošeje Selimiye v Edirni, Turčija]]
[[File:00SarvestanQ80034.jpg|thumb|right|200px|Sasanidska palača Sarvestan‏]]
[[File:Onion domes of Cathedral of the Annunciation.JPG|thumb|200px|Pozlačene kupole katedrale Marijinega oznanjenja, Moskovski Kremelj.]]
[[File:RedSquare SaintBasile (pixinn.net).jpg|thumb|200px|Cerkev Vasilija Spaskega (1555-61) v Moskvi, Rusija. Čebulaste kupole datirajo v 1680-ta.]]
[[File:Cathédrale St-Paul - coupole.jpg|thumb|200px|Katedrala Sv. Pavla v Londonu.]]
[[File:Sanchi Stupa from Eastern gate, Madhya Pradesh.jpg|thumb|right|220px|Velika Stupa Sanchi v Indiji, zgrajena v 3. st. pr. n. št.]]
 
 
== Literatura ==