Hladna vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: ro:Războiul Rece je dober članek |
poglavja, malo virov, priprava na rekosntrukcijo |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Berlinermauer.jpg|thumb|325px|Fotografija [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]], ki je postal simbol hladne vojne. Posneta s strani Zahodnega Berlina. Zid je bil zgrajen leta 1961, da bi preprečil prebivalcem Vzhodnega Berlina prebeg na zahodno stran mesta, ki je bila pod nadzorom zahodnih zaveznikov. Padec zidu v letu 1989 je nakazal neizogiben konec hladne vojne.]]
'''Hladna vojna''' je oznaka za napeto [[politika|politično]] stanje, ki je trajalo od konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (1945) do razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (1990). Po nekaterih trditvah se je hladna vojna končala že v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so se umirile nekatere večje napetosti med [[vzhodni blok|vzhodnim]] in zahodnim blokom.
==Vzroki za Hladno vojno==
Zaradi [[ideologija|ideoloških]] razlik med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] ([[komunizem]], [[socializem]]) in zvezo [[NATO]] ([[kapitalizem]]) je nastalo napeto stanje, ki pa ni izbruhnilo zaradi obojestranskega strahu pred [[totalna vojna|totalno]] ali celo [[jedrska vojna|jedrsko vojno]].
Vrstica 12 ⟶ 14:
V času Stalinove vladavine je prišlo do prvih resnih konfliktov, kot so blokada [[Berlin]]a, [[korejska vojna]], in sprožitev prve [[jedrsko orožje|atomske bombe]] v Sovjetski zvezi. V tem obdobju sta nastala tudi Severnoatlantski pakt [[NATO]] in [[Varšavski pakt]].
==Po Stalinovi smrti==
Po Stalinovi smrti je na oblast prišel [[Nikita Hruščov]] in začel s t. i. [[destalinizacija|destalinizacijo]], kar je prineslo nekaj otoplitev odnosov med Vzhodom in Zahodom. Vendar je kmalu spet prišlo do konfliktov. Sovjetska zveza je po [[revolucija|revoluciji]] leta 1956 zasedla [[Madžarska|Madžarsko]], sledila pa je postavitev [[berlinski zid|berlinskega zidu]] (1961) ter kubanska raketna kriza (1962). Po kubanski krizi je spet prišlo do dialoga med Hruščovom in ameriškim predsednikom [[John F. Kennedy|Kennedyjem]] in vzpostavljena je bila direktna linija med [[Moskva|Moskvo]] in [[Washington, D.C.|Washingtonom]] (t. i. rdeči [[telefon]]).
Konec 60. let 20. stoletja je prišlo do poskusov liberalizacije na Čehoslovaškem (t. i. [[praška pomlad]]), ki jih je sovjetska vojska krvavo zatrla. V istem obdobju je prišlo do [[ekonomija|gospodarske]] stagnacije Sovjetske zveze, [[oboroževalna tekma|oboroževalne tekme]] med ZDA in Sovjetsko zvezo, [[vesolje|vesoljske]] tekme, začetka konfliktov na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in [[vietnamska vojna|vietnamske vojne]].
==Sedemdeseta leta==
Po letu 1970 sta bili obe velesili, tako ZDA, kot ZSSR gospodarsko oslabljeni. ZDA so se soočale z gospodarskimi in političnimi posledicami vojne v [[Vietnam]]u, Sovjetska zveza pa je začela slabeti zaradi oboroževalne tekme. Napetosti med državama so se začele umirjati, zato je prišlo do podpisa več sporazumov, kot so npr. sporazumi o omejevanju jedrskega orožja ([[SALT I]]<ref>{{cite web|url=http://www.nixonlibrary.gov/thelife/apolitician/thepresident/index.php|title=The President|accessdate=27. marca 2009|publisher=Richard Nixon Presidential Library}}</ref> in [[SALT II]]<ref>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/june/18/newsid_4508000/4508409.stm|title=Leaders agree arms reduction treaty|publisher=BBC News|date=June 18, 2008|accessdate=June 10, 2008}}</ref>). V Evropi se je pojavilo pospešeno trgovanje med Vzhodom in Zahodom, kar je otoplilo tudi odnose med Vzhodno in Zahodno Evropo.
Vendar sta obe strani kljub izboljšanju odnosov še vedno sodelovali v različnih vojnah in konfliktih v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], [[Azija|Aziji]] in na Bližnjem vzhodu, kjer je vsak blok podpiral svojo stran. Ravno zato popolnega zaupanja ni bilo in obe velesili sta še vedno precej vlagali v [[vohun|vohunske dejavnosti]] in [[oborožene sile]].
Konec tega obdobja sta leta 1979 zaznamovali revolucija v [[Iran]]u in sovjetska invazija v [[Afganistan]]. V 80. letih 20. stoletja so se v nekaterih vzhodnoevropskih državah pojavila gibanja za neodvisnost (najbolj znan je [[Poljska|poljski]] [[sindikat]] [[Solidarność]]). V istem času so se v Sovjetski zvezi pojavili problemi z vojno v Afganistanu in nesrečo v Černobilu. Na oblast je prišel [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Mihail Gorbačov]], ki je uvedel [[perestrojka|perestrojko]]<ref name="Gaddis231">{{Harvnb|Gaddis|2005|pp=231–233}}</ref> (tj. preobrazba sovjetskega gospodarstva) in [[glasnost]], kar je v nekaj letih privedlo do padca komunističnih [[vlada|vlad]] v državah Vzhodnega bloka. Konec 80. let so se osamosvojile pribaltske države [[Latvija]], [[Litva]] in [[Estonija]].
==Razpad Sovjetske zveze in konec vojne==
Nekateri sovjetski politiki pa so menili, da je potrebno reforme zaustaviti, zato je leta [[1991]] na pobudo nekaterih [[general]]ov prišlo do poskusa [[državni udar|prevrata]], ki ga je s pomočjo vojske zatrl [[Rusija|ruski]] predsednik [[Boris Jelcin]]. Čeprav se je Gorbačov vrnil na oblast, pa ni imel več pravega vpliva. Kmalu zatem je iz Sovjetske zveze izstopila [[Ukrajina]] in 31. decembra 1991 je Sovjetska zveza uradno razpadla.
==Viri in reference==
{{refsez}}
== Glej tudi ==
| |||