Josipina Turnograjska: Razlika med redakcijama

 

== Delo ==

Po padcu [[Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich|Metternichovega]] [[absolutizem|absolutizma]] se je začelo kulturno življenje z močno slovensko in [[Slovani|slovansko]] noto. Tudi Turnograjska se je zelo navduševala nad slovansko idejo. Pisala je le [[slovenščina|slovensko]], kar je bilo takrat redko. Njeno ustvarjanje na začetku ni bilo dobro sprejeto. Tako je [[Janez Trdina]] v pismu Lovru Tomanu zapisal: ''"Ženska naj bode pred pečjo ali pri zibeli - ne pri peresu! To ni njih poklic!"'' Kasneje je priznal, da so dela Josipine Turnograjske vredna, da se ohranijo za naslednje rodove.

Josipina Turnograjska je napisala osemintrideset [[povest]]i. Ustvarjala je od leta 1850 - 1852, in sicer je sprva pisala kratke poučne zgodbe z moralno tendenco (''Popotnik, Svoboda, Domoljubje, Povračilo''), kasneje pa je razvila svoj način pisanja in se ukvarjala tudi z zahtevnejšo tematiko. Med to sodijo zgodovinske povesti (''Vojvoda Ferdinand Brannšveigovski in francoski v vojski vjeti vojaki, Marula, Nesrečen prepir, Katarina, ruska carica, Svobodoljubna Slavjanka, Nedolžnost in sila - povest o Veroniki Deseniški'') in povesti o aktualnih političnih dogodkih ter o pomenu slovanstva (''Poljski rodoljub, Svoboda'') in doživljanje narave. Objavljala je v ''Slovenski čbeli'' in ''Zori''. Eno njenih najbolj znanih del je povest o Veroniki Deseniški, z naslovom ''Nedolžnost in sila''. Povest ''Izdajstvo in sprava'' govori o albanskem junaku [[Gjergj Kastrioti Skenderbeg|Kastriotu]], ''Boris'' govori o pokristjanjevanju [[Bolgari|Bolgarov]], zgodba ''Slavljanski mučenik'' pa o [[Slovaki|slovaškem]] političnem junaku. Ženske nastopajo kot nosilke nadnaravne moči (''Marula''), nadzemeljske lepote (''Veronika Deseniška'') ali kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zvestobe (''Zvestoba do smrti''). Junaška dekleta ali žene v odločilnih trenutkih prevzamejo nase odgovornost. Junakinje, kot je Rožmanova Lenčiča, poprimejo tudi za orožje, Katarina reši Ruse pred Turki, Marula in Slavljanka zmoreta v odločilnih trenutkih bitke nagovoriti in prepričati celo vojsko. Na Josipino Turnograjsko je vplivala zlasti Božena Nemcova, spise sta ji popravljala [[Lovro Pintar]] in [[Lovro Toman]].