Odpre glavni meni

Spremembe

dodana 1.202 zloga ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
[[Slika:Pendentive and Dome11-07-29-helsinki-by-RalfR-155.pngjpg|thumb|200px200 px|Skica kupoleZentralna nakupola sfernihkatedrale trikotnikihv (pendetivih)Helsinkih]]
[[Slika:Nikolaikirche Potsdam 2010.jpg|thumb|200 px|Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu]]
'''Kupola''' je strukturni [[arhitektura|arhitekturni]] element, ki je podoben votli zgornji polovici [[krogla|krogle]]. Tovrstna polkrogla navadno pokriva prostor in ima funkcijo [[strop]]a oz. [[streha|strehe]]. Kupole so narejene iz različnih materialov in imajo dolgo arhitekturno izročilo, ki izhaja iz pradavnine.
'''Kupola''' (iz latinščine ''cupula'') je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika. Kupole so večinoma zgrajene iz kamna, opeke, betona, lesa, različnih kovin in drugih materialov. Kupolo največkrat gradijo kot kaloto ali polkroglo, v novejšem času kot lupino.
 
Kupola se lahko izvede direktno na zidovih prostora ali preko posebnih konstrukcij:
* '''trompa''' - vogalna trikotna niša preko katere se iz kvadratne osnove preide v krožno obliko;
* '''pendentiv''' - sferični trikotnik, s katerim se iz kvadratne osnove preide v sferično obliko.
<gallery>
Slika:Pendentive and Dome.png|Skica kupole na sfernih trikotnikih (pendetivih)
Slika:Penditifkuppel-mit-Tambour.png|Kupola s pendentivom in tamburjem
</gallery>
Pogosto se med kupolo in pendentiv umesti cilindrični '''tambur'''. Na vrhu kupole je pogosto svetlobna odprtina ('''oculus''') ali stolpič ('''lanterna''') z okni.
 
Kupole so bile posebna oblika samostanskih hodnikov z poligonalnim, krožnim ali ovalnim tlorisom - imajo samo eno teme in celoten obseg tlorisa kot opornik. So izboljšana različica prazgodovinskega ''nepravega oboka'' oziroma neprave kupole.
 
== Literatura ==
* Oscar Schneider: ''Kampf um die Kuppel. Baukunst in der Demokratie.'' Bouvier Verlag, Bonn 2006, ISBN 3-416-03076-1.
* Jože Marinko, Leon Debevec, Vpliv antike v arhitekturi, Mohorjeva družba Celje, 2008, ISBN 978-961-218-963-7
 
== Zunanje povezave ==
22.872

urejanj