Tenochtitlan: razlika med redakcijama

odstranjenih 10.313 zlogov ,  pred 6 leti
Redakcija 4267790 uporabnika SportiBot (pogovor) razveljavljena
(NP na mestna vrata)
(Redakcija 4267790 uporabnika SportiBot (pogovor) razveljavljena)
[[Slika:TenochtitlanModel.JPG|thumb|right|250px|Model mesta]]
{{Infopolje Starodavno najdišče
|name = Ur
|native_name = {{lang-ar|أور}}
|alternate_name =
|image = Ur-Nassiriyah.jpg
|imagealttext =
|caption = Ruševine mesta Ur z zigguratom v ozadju
|map_type =
|map_alt =
|map_size =
|latd = 30
|latm = 57
|lats = 45
|latNS = N
|longd = 46
|longm = 06
|longs = 11
|longEW = E
|coordinates_display = title
|location = Tell el-Muqayyar, provinca Dhi Qar, [[Irak]]
|region = [[Mezopotamija]]
|type = naselje
|part_of =
|length =
|width =
|area =
|height =
|builder =
|material =
|built = okoli 3800 pr. n. št.
|abandoned = po 500 pr. n. št.
|epochs = doba Ubaid do železne dobe
|cultures = Sumerci
|dependency_of =
|occupants =
|event =
|excavations =
|archaeologists =
|condition =
|ownership =
|management =
|public_access =
|website = <!-- {{URL|example.com}} -->
|notes =
}}
 
'''Tenochtitlan''' je bila prestolnica [[Azteki|azteške države]]. Nastala na majhnem otoku sredi jezera [[Texcoco]]. Mesto je bilo prepredeno s kanali in vodnimi potmi, po katerih so pluli kanuji, kar spominja na današnje [[Benetke]]. V obdobju svojega razcveta je bil z 200.000 prebivalci Tenochtitlan eno največjih mest na svetu. Na tem območju danes leži Mehiška prestolnica [[Ciudad de Mexico]], ki je največje mesto na svetu.
'''Ur''' (Sumersko: ''Urim'', Akadsko: ''Uru'',{{lang-ar|أور}}) je bila pomembna sumerska mestna državica v [[antika|antični]] [[Mezopotamija|Mezopotamiji]]. Danes je to moderno mesto Tell el-Mukayyar (arabsko: تل المقي) v [[Irak]]u. Ur je bilo tedaj obalno mesto nedaleč od izliva reke [[Evfrat]] v [[Perzijski zaliv]], danes pa je precej bolj v notranjosti. Danes se ostanki mesta Ur nahajajo južno od Evfrata, na njegovi desni obali, 16 km od mesta Nasiriyah (Irak). Samo mesto je poznano po templju [[zigurat]]u, ki je bil svetišče boginje lune imenovana Nanna v sumerski mitologiji. Sam zigurat je bil zgrajen iz dveh delov - v spodnjem delu iz opeke povezane z bitumnom, v zgornjem delu s trstiko. Tempelj je bil zgrajen 2100. pr. n. št. v času vladavine Ur-Nammua in je bil visok okoli 20 metrov, površina pa je znašala 1200 x 800 m. Izkopan in delno restavriran je bil leta 1930.<ref name="Zettler, R.L 1998">Zettler, R.L. and Horne, L. (eds.) 1998. ''Treasures from the Royal Tombs of Ur'', University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology</ref>
 
Azteško prestolnico sta sestavljali dve mesti: Tenochtitlan in Plateloco. Obe sta nastali na otočkih sredi jezera Texcoco. Obe mesti je ločeval kratek vodni kanal, a povezani sta bili z mostički. Dostop do azteške prestolnice je bil mogoč z obrežja s kanuji ali pa tudi po nasipih. Nasipi so dejansko plavali na jezerskem površju. Ker sta bili obe mesti povezani z lesenimi mostovi, pod katerimi so vozili mali kanuji, je bila prestolnica prava mestna trdnjava, ki jo je bilo precej težko uničiti.
Ur je mesto kjer je nastala prva pisava (klinopis) in so začetki astronomije in matematike, umetnosti in obrti.
 
Jezero Texcoco je bilo nekoliko slano. Zato so v mesto dobivali vodo po 5km akveduktu ([[akvedukt]]). Na akveduktu so imeli dva cevovoda, tako da je eden vedno deloval, tudi ko so drugega čistili. Mestni teritorij so Azteki širili tako, da so okoli mest naredili pas plavajočih otokov. Te otoke so imenovali chinampe. Plavajoče otoke chinampe so naredili iz vrbja, ki so jih privezali na jezersko dno, na vrhu pa so jih pokrili z rodovitno zemljo. Chinampe so merile 100 krat 10 metrov. Ko so se umetni otoki začeli pogrezati, so nanje nametali novo zemljo. Dokler niso nastali pravi umetni otoki, katere ni bilo več potrebno povezati z vrvmi z jezerskim dnom, da ne bi odplavali. Chinampe so bila odlična zemljišča za gojenje cvetja in zelenjave.
== Zgodovina ==
Glede na zgodovinske dokaze je bil Ur naseljen že okoli 4300. pr. n. št. (čas preroka ''-el-‛obēd'') in ta čas je tudi začetek kulture v južni Mezopotamiji. Mesto ni bilo ves čas naseljeno. Znano je obdobje po ''tell el-‛obēd'', 6 km severneje od Ura, kjer je prvo nahajališče za ta čas poznane [[Keramika|keramik]]e. V tem obdobju, ki traja do 3400. pr. n. št. je bil Ur skozi daljše obdobje uničen zaradi poplav. Do 2600. pr. n. št. se kultura ponovno vzdigne, manjše skupine se povezujejo, ponovno se zgradi mesto, gradijo se irigacijske naprave da bi preprečili poplave v deževnih obdobjih.
 
Azteška prestolnica se je morala spoprijeti z dvema problemoma: z oskrbo z živežem in z vzdrževanjem čistoče. Za prevoz hrane so uporabljali kanuje. Z njimi so poljščine pripeljali naravnost na trg. Vedeti moramo, da Azteki sploh niso imeli tovornih živali, kot so bile na primer lame, ki so jih imeli [[Inki]]. Zaradi tega je bila oskrba prebivalstva z živežem precej zahtevna naloga in bi bila brez čolnov povsem neizvedljiva. Najpomembnejši in največji trg v prestolnici Aztekov je bil v [[Tlatelalcu]]. Na tem trgu so imeli prodajalci določrn prostor, glede na vrsto blaga, ki so ga prodajali. Trgovci z žitaricami in kuhanimi jedmi so se na tržnici držali skupaj. Ravno tako so skupine tvorili prodajalci oblek, sandalov in nožev. Način prodaje na tržnici je bila dejansko menjava blaga ali pa so kot plačilno sredstvo uporabljali zrna kakava in koščke bakra. Tržnica v Tenochtitlanu je bila ogromna, dobro zasnovana. Na njej se je zmeraj trlo ogromno ljudi. Na trgu je bilo moč kupiti prav vse: koruzo, fižol, kakav, najrazličnejše sadje, rogoznice, purane, kunce, pripravljene jedi, les, »papir«, srebro, drage kamne, perje, sužnje, sandale, tigrove in nutrijine kože, zdravilne rastline, začimbe, tobak, nože... Ta velikanska tržnica je lahko sprejela 60.000 ljudi.
== Dinastije iz Ura ==
[[Slika:Map of Ur III.svg|thumb|right|250px|Zemljevid III. dinastije v Uru]]
[[Slika:Denis Bourez - British Museum, London (8747049029) (2).jpg|thumb|right| [[Standarta]] iz Ura iz kraljevske grobnice - mozaik narejen iz rdečega apnenca, bitumna, [[lapis lazuli]]ja in školjk, stran z vojno|250px]]
{| class="prettytable"
|- class="hintergrundfarbe6"
! Ime !! obdobje vladanja<br />(Kratka kronologija) !! obdobje vladanja<br />(posredna kronologija) !! Komentar
|-
| bgcolor="#BAAAB" colspan="4"| '''1. Dinastija'''
|-
|Mes-kalam-dug || okoli 2436 pr.n.št. || okoli 2.500 pr.n.št ||arheološki nivo '''Ed IIIb'''; ni zagotovo datirano
|-
|A-kalam-dug|| || ||
|-
|Mes-ane-pada||okoli 2384 pr.n.št. ||okoli 2450 pr.n.št. ||Lugalanda nivo<ref>[http://books.google.com/books?id=UqbsSRgBRloC&pg=PA113&dq=#v=onepage&q=&f=false Lugalanda-Stufe].</ref>
|-
|A'-anepada|| || ||
|-
|Mes-ki-age-nuna|| || ||
|-
|E-lu-lu|| || ||
|-
|Ba-lu-lu|| || ||
|-
| bgcolor="#BAAAB" colspan="4"| '''2. Dinastija'''
|-
|Ka-ku|| || ||
|-
|E-lili|| || ||
|-
| bgcolor="#BAAAB" colspan="4"| '''3. Dinastija / opis ''[[Ep o Gilgamešu]]''<ref>''[[TUAT]].'' Bd 1. Alte Folge. S. 317f.</ref>
|-
|Ur-Nammu||2048–2031 pr.n.št.||2112–2095 pr.n.št.||
|-
|Šulgi||2030–1983 pr.n.št.||2094–2047 pr.n.št.||
|-
|Amar-Suena||1982–1974 pr.n.št.||2046–2038 pr.n.št.||znan tudi kot Amar-Sin
|-
|Šu-Sin||1973–1965 pr.n.št.||2037–2029 pr.n.št.||
|-
|Ibbi-Sin||1964–1940 pr.n.št.||2028–2004 pr.n.št.||
|-
| bgcolor="#BAAAB" colspan="4"| '''Nadaljevanje dinastije: 1. Dinastija Isin'''
|-
|}
 
12 sodnikov, ki jim je predsedoval predstavnik trgovcev, je sodilo goljufom in razsojalo ob pritožbah strank. Da je trgovanje potekalo po pravilih, je skrbelo veliko število policistov.
Sama lokacija Ura je bila strateško zelo zanimiva. Tukaj je bilo križišče poti proti Sredozemskem morju in Perzijskemu zalivu ter poti ki so vodile v Arabijo. Tedaj so nastale tudi mnoge [[Grobnica|grobnic]]e, vključno kraljice Pu-abi. Tukaj so prav tako našli [[artefakt]]e, ki nosijo imena kraljev Mes-kalam-duga in A-kalam-duga. Sčasoma so kralji Ura postali kralji celotne Sumerije.
 
Azteki so se [[epidemijam]] izognili le, če so skrbeli za čistočo. Pri vzdrževanju čistoče so uspešno izkoristili lego azteške prestolnice. Odpadne vode so po odlični mreži odtočnih kanalov speljali v jezero. Na mnogih javnih mestih so bila stranišča, katerih vhod so zakrivali z rogoznico. Kot stranišča so uporabljali tudi kanuje zasidrane ob robovih kanalov. Azteki so imeli komunalno službo, ki je skrbela za čistočo ulic in odvoz smeti iz mestnih četrti v okoliške mlakuže. A največje delo pri ohranjanju čistoče je opravila narava. Dež je redno spiral vso preostalo umazanijo, zaradi nadmorske višine pa se je mesto kopalo v svežem podnebju.
Leta 2375 pr. n. št. I. [[dinastija]] Ura začne sumersko kraljevsko vrsto, ki navaja kralje Mes-ane-pada, A'-anepada, Mes-ki-age-nuna, E-lu-lu in Ba-lu-lu.
Kralji II. dinastije niso bili posebej pomembni.
[[Slika:Great Ziggurat of Ur.JPG|thumb|right|250px|Zigurat iz Ura leta 2007 ob obisku vojakov US Army]]
Ur-Namu, guverner mesta Ur, si je uzurpiral oblast z odstavitvijo Utu-Kegala in postal ustanovitelj najpomebnejše sumerske dinastije - III. dinastije Ura. Imenoval se je «kralj Ura, kralj [[Sumerija|Sumerij]]e in [[Akadija|Akadij]]e», ker je ponovno zedinil teritorij nekdanjega Akadskega kraljestva. Vladal je 18 let, od 2111 do 2094 pr. n. št. in spremenil mesto Ur v prestolnico svoje velike države. Tretja dinastija Ura je vladala samo 100 let, do 2003 in dala pet vladarjev od katerih sta najpomembnejša Ur-Nammu in njegov sin Šulgi, ki je očeta v marsičem presegel. Šulgijevi sinovi Amar-Suena, Šū-Sîn in Ibbī-Sîn so bili nesposobni obdržati tako kraljestvo, zato je počasi razpadlo.
 
== Spomeniki in templji v azteški prestolnici ==
Zanimivo je, da ni zapisov o borbah Ur-Namua za ponovno zedinjenje cesarstva, zato domnevajo da te niso bile dolgotrajne. Ker ni bil obremenjen z vojnami je svojo pozornost usmeril v vzpostavljanje reda in miru v državi z močno državno administracijo in vojsko, sodstvom na osnovi sprejetega zakonika, omogočil je gospodarski razvoj in pospešeno gradil. Osnovne administrativne enote so bile v glavnem območja nekdanjih mestnih držav v katerih sta kralja zastopali dve osebi: ''ensi'' za državljanske in ''patesi'' za vojaške zadeve. Ker je bilo kraljestvo mešanica etničnih enot in da bi v kraljestvu vladal mir, je ravnal modro in na najvišja mesta državne uprave določil poleg Sumercev tudi pripadnike drugih etničnih skupin. Znan je njegov [[kodeks]] zakonov ''Kodeks Ur-Nammu'', katerega del je bil identificiran leta 1952 v [[Istanbul]]u in je eden od najstarejših takih dokumentov. Identificiral ga je sumerolog S.Kramer na pobudo [[arheolog]]a Krausa. Ta Kodeks je 300 let starejši od [[Hamurabijev zakonik|Hamurabijevega zakonika]] in v nekaterih zadevah znatno blažji.
[[Slika:020 Tenochtitlan Mexico (1).JPG|thumb|right|250px|Arheološki ostanki Tenochtitlana, Ciudad de Mexico]]
Prestolnico je krasilo več upravnih in vladarskih palač, športnih igrišč, templjev, kopališč in drugih javnih zgradb. Sredi obeh mest dvojčkov, ki sta predstavljala azteško prestolnico, sta bila dva trga. Na glavnem trgu Tenochtitlana je v azteških časih stal tempelj. Trg je imel pravokotno obliko v izmeri 350 x 300m. Na tem trgu se je dvigoval tempelj, dograjen leta [[1487]]. Tempelj je bil ogromna, 30 metrov visoka piramida, ki ni imela konice. Osnovna ploskev je merila 80 x 100 metrov. Tempelj so Azteki gradili 200 let. Na vrh templja je vodilo 114 stopnic. Na vrhu piramide je bila terasa, na kateri sta poleg žrtvenega kamna stala dva manjša templja, posvečena bogovoma vojne in dežja. Na terasi piramidnega templja je torej stal tudi žrtveni kamen, na katerega so polegli žrtev, ki so ji izrezali srce.
 
Nasproti stopnišča glavnega templja, ki je imel obliko piramide, je stal [[okrogli tempelj]]. Vhod v okrogli tempelj je bil oblikovan kot kačje žrelo, tako da so med njenimi dolgimi zobmi bila vrata.
Po Ur-Nammua postane kralj Šulgi, ki vlada 48 let in ki je kraljestvo močno okrepil. Vodil je strogo evidenco o dohodkih in odhodkih. Ni se preveč vojskoval, le toliko kot je bilo potrebno za utrjevanje mej države. Zelo je skrbel za razvoj trgovine. V njegovem času je razslojevanje družbe dobilo jasne, z zakonom določene oblike. O Šulgiju je bilo napisanih trideset himen, ki ga slavijo skoraj kot božanstvo. Njegovo ime je dobil tudi mesec sumerskega koledarja. Ur-Nammu in Šulgi sta bila že za življenja slavljena kot božanstvi. O tem govori ena knjiga iz sumerske pisane književnosti in sicer govori o smrti Ur-Nammua in njegovem potovanju v podzemlje.
 
Zadaj na dvorišču okroglega templja so bila igrišča namenjena igram z žogo. Poleg igrišča za igranje z žogami je bil prostor, na katerem je stal kozolec z lobanjami. Nekakšen oltar, kjer so shranjevali lobanje človeških žrtev.
Šulgijev naslednik, Amar-Suena je vladal samo 9 let. Za njim pride Šu-Sin in v času njegove vladavine se začne razpad velikega cesarstva. V času Ibbi-Sina pride do končnega razpada, ker je bila notranja stabilnost države, ki je slonela na strogi absolutistični oblasti, močno omajana.
 
Na azteškem glavnem trgu je bila tudi šola za duhovnike. Na tem trgu je bil tudi tempelj bogu sonca. Kajti v 18. stoletju so po naključju odkrili znani azteški koledar, ki je ogromna okrogla kamnita plošča s premerom skoraj štirih metrov, na kateri je izdelan azteški koledar. Ta kamniti koledar tehta 24 ton. V središču je upodobljeno sonce. S simboli petega obdobja, v katerem bi naj živeli Azteki. Obkrožajo ga koncentrični pasovi, ki ponazarjajo štiri predhodna obdobja.
Do uničenja III. dinastije pride pod navalom Amoričanov, še posebej [[Elam]]itov, pod katerimi Ur izgubi svojo politično moč, zadrži pa svoj položaj kultnega mesta boga Lune. Poznane so «Žalostinke za Urom», ki ta padec opisujejo.
 
== Uničenje ==
Mezopotamija se je tedaj razdelila na pet manjših kraljestev: Isin (Ishan al-Bahriyat) in Larsa (Tell as-Senkereh) na jugu, Ešnuna (Tell Asmar) in Mari (Tell Hariri) v srednjem delu in Ašur na severu. Vzhodno od Mezopotamije se je najbolj razvil Elam.
 
V največji meri so mesto leta [[1521]] uničili španski [[konkvistador]]ji. Na ruševinah so kasneje zgradili [[Ciudad de Mexico]].
Zgodovinski podatki govorijo, da je bil Ur v času največjega razcveta s 65.000 prebivalci največje mesto tedaj poznanega sveta. V 6. st. pr. n. št. se je Ur ponovno vzdignil v dobi vladavine [[Nabukodonozor II.|Nabukodonozor]]ja II.. Zadnji kaldejski kralj [[Nabonid]] gradi [[zigurat]]e, toda mesto začne okoli leta 550 pr. n. št. vseeno propadati, okoli leta 500. pr. n. št. pa ni več naseljen. Predpostavljajo, da je bil razlog temu dolgotrajna suša in spremenjen tok rek.
 
== Družbena ureditev ==
Sužnjelastniški sistem je imel globoke korenine, saj je bilo suženjsko delo važen del proizvodnje. Sužnji, ''namra'', so bili v lasti države ali templjev, do njih pa so prišli kot vojni ujetniki. Najpogosteje so jih uporabljali za velike gradbene projekte, zemeljska in poljedelska dela, pa tudi kot vojke v oddaljenih delih kraljestva. Sužnji so lahko postali tudi siromašni kmetje in so se imenovali ''geme''. Ti so bili sluge v privatnem lastništvu.
Razslojevanje prebivalstva je bilo še mnogo očitnejše. Ob plemstvu in svečenikih se je razvil srednji sloj uradnikov, trgovcev in obrtnikov.
 
== Gradbeni in umetniški spomeniki III. dinastije Ura ==
Tretja dinastija Ura, predvsem Ur-Nammu in Šulgi sta razvijala umetnost in gradbeništvo, ki je bilo v službi kralja in za verske potrebe. [[Kip]]i vladarja so bili postavljeni v mnogim mestih, kipi [[bog]]ov pa v templjih. Krasili so [[Palača|palač]]e, [[Tempelj|templje]], hiše bogatega srednjega sloja, izdelovali so dragocene vaze, posode iz poldragih kamnov in plemenitih kovin, [[nakit]] in cilindrične [[pečat]]e. Enostavno so prišli do [[Zlato|zlat]]a, [[Srebro|srebr]]a, kosti, dragega kamenja, umetniška obrt je imela že tradicijo. Ur-Nammu je dal zgraditi mnogo templjev, posebej je postal znan po ziguratih - stopničastih zgradbah, ki jih je dal postaviti v mnogih mestih. Najbolj znani so v Uru, [[Uruk]]u, [[Eridu]]u, Larsi in Nipuru. Te zgradbe so videti lahkotno, ker so vse linije skladne, fasade obdelane z vertikalnimi nišami na tradicionalen sumerski način, še posebej pa zato, ker so vse linije blago zavite. Veščino gradnje z ''[[Entasis (arhitektura)|entasis]]om'', v antični arhitekturi neznatno konveksno izbočenje srednjega dela nosilnega stebra, so sumerski arhitekti uporabili 16 stoletij pred slavnimi grškimi graditelji Akropole. Orientacija ziguratov je enaka kot templjev - vogali so orientirani glede na 4 strani neba.
 
== Biblijski Ur ==
Mesto Ur, tu razumemo Kaldejski Ur, je bil rojstni kraj [[Abraham]]ovega očeta Teraha, v katerem se je Abraham poročil s Saro in se skupaj z očetom izselil v [[Haran]]. Od tam se je Abraham po Božjem naročilu preselil v [[Kanaan]], kasnejšo [[Palestina|Palestin]]o. Abrahama imajo danes za očeta treh religij - [[Krščanstvo|krščanstv]]a, [[Judovstvo|judovstv]]a in [[islam]]a.
 
== Arheologija ==
[[Slika:Puabi gold vase.gif|thumb|Zlata posoda iz grobnice kraljice Puabi, Britanski muzej, London]]
Sredi 17. st. je Ur obiskal Pietro Della Valle, ki je zaznal prisotnost starih opek zaznamovanih z neobičajnimi simboli, povezane med seboj z bitumnom, in tudi neoznačene dele črnega marmorja.
 
Ostanke Ura sta prva raziskala angleška arheologa Loftus in Taylor leta 1854. Kasnejše ekspedicije je vodil Campbell Thompson leta 1918 in Hall v letih 1918/19. Do sistematičnih raziskovanj ruševin je prišlo leta 1922, ko so moči združili Pensilvanska univerza - Univerzitetni muzej in [[Britanski muzej]] in to pod vodstvom [[Leonard Woolley|Leonarda Woolleya]]. Ekspedicija je po 12 uspešnih posegih na lokaciji delo končala leta 1934.
 
Samo mesto je ovalne oblike. Na severnem delu in v sredini zahodnega dela se nahajajo ostanki pristanišča za rečni promet. Srednja tretjina severne polovice lokacije jet sveto področje mesta, ki ga je ekspedicija zelo detajlno proučila. Tukaj so z izkopavanjem odkrili privatne kiše iz dobe Isin-Larsa (20/19 st. pr. n. št.). Podobno področje privatnih hiš so odkrili med severnim vogalom svetega področja in zahodnim pristaniščem. Tipična hiša je imela 2 nadstropji. Glavno preddverje je bilo obkroženo s sobami, stopnice v vogalu so vodile v zgornje nadstropje, kjer so bile sobe odprte proti balkonu, ki je gledal na preddverje. Balkon je bil podprt z lesenimi stebri. Strehe so bile ravne. Ulice so bile ozke, ponekod so med hišami našli manjši tempelj.
 
Svetišče mesta Ur je pravokotne oblike. V njegovem severozahodnem delu se nahaja glavni tempelj ''E-temen-ni-guru'', posvečen božanstvu Lune, boginji Nanni. To je istočasno tudi največji ohranjeni zigurat. V tempelj se pride skozi velika vrata s stolpi na severovzhodu, ki vodijo v veliko pravokotno preddverje obkroženo z mnogimi prostori za razne namene. Pri izkopavanju so našli mnogo prestolov, ki so verjetno služila raznim bogovom, ki so se družili z Nanno. Nasproti preddverja so vodile stopnice na večje notranje, pravokotno preddverje na višjem nivoju, kjer je v centru stal tempeljski stolp ali zigurat.
 
V 22/21 st. pr. n. št. je bila zgrajena velika stopničasta [[piramida]] s tremi velikimi stopnjami, katerih preddverje je bilo iz blatnih opek, zunanja stran pa je bila obložena z neke vrste fasadno opeko. Velike, monumentalne stopnice na vzhodni strani so vodile na prvi plato, z leve in desne strani teh glavnih pa so se vzpenjale bočne, ki so se na vrhu spojile z glavnimi v vhodni prostor. Na drugi in tretji plato so vodile manjše stopnice. Na tretjem platoju se je nahajalo svetišče božanstva Lune. V tem kompleksu so arheologi našli skladišče znano pod imenom ''G-nin-mah'', ki so ga uporabljali za čuvanje volne in drugih dobrin, in ki je v imelo v centru dvojno celico, verjetno za Nanni in spremljevalca Ningala. Ningalu je bil posvečen tudi veliki tempeljski kompleks v jugovzhodnem delu zigurata. V jugozahodnem delu zigurata je bila tempeljska kuhinja z ognjiščem, na severozahodu pa so se nahajali prostori ''entu-princese'' - dekleta kraljevskega porekla izbrane za nevesto boga Lune v letnem poročnem ritualu. Najdeni so tudi ostanki palače kralja Šulgija iz III. dinastije Ura in veličasten [[mavzolej]] kraljev III. dinastije. Vsebina mavzoleja je vsebovala vse potrebno za posmrtno življenje kraljev.
 
Mavzolej kraljev III. dinastije je zadnja grobnica kraljevskega pokopališča najdena na tej lokaciji, ki datira v čas okoli 2600. pr. n. št. To pokopališče je bilo pazljivo in strokovno raziskano, pridobili so mnogo predmetov, ki so osvetlili stare sumerske obredne običaje in verovanja. Kraljice in krali Ura so bili pokopani skupaj s svojimi dvorjani in služabniki. Glede na položaj njihovih teles in obleke, glasbeniki s svojimi inštrumenti menijo, da so šli dobrovoljno v smrt, da bi spremljali svojega vladarja v posmrtno življenje. Ta običaj je potrjen tudi z literarnimi besedili. Kasnejše špekulacije govore, da ne gre za kralje in kraljice, temveč za prisotne pri ritualu plodnosti, ki so jih na koncu rituala ubili. Vendar na nekaterih grobnicah izrecno piše ''kralj'' ali ''kraljica'' in je to še literarno potrjeno, kar odklanja vsako sumnjo o tem kdo je zares tam ležal.
 
V Uruku je bil odkrit še en tempelj; Ur-Nammu je tukaj preko starega središča zigurata in platforme v obliki črke L dal zgraditi velik zigurat ''E-Ana'', posvečen boginji Inani. Zaradi poškodovanja so ta zigurat kasneje dograjevali in obnavljali.
 
Ur Kaldejski je danes muzej na prostem.
 
== Viri in sklici ==
{{sklici}}
* Biblijski priručnik, Mala enciklopedija, Zagreb 1989.
* Dictionary of the Bible, Edinburgh, T.& T. CLARK
* The Interpreter`s Dictionary of the Bible, An Illustrated Encyclopedia, Abingdon Press Nashville
 
== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Iraku]]
 
== Zunanje povezave ==
{{commons category|Ur}}
* [http://www.mesopotamia.co.uk/tombs/explore/exp_set.html Kraljeve grobnice v Uru]
* [http://www.museum.upenn.edu/new/exhibits/ur/index.shtml Zaklad iz kraljeve grobnice v Uru]
 
* [[Seznam azteških mest]]
 
[[Kategorija:SumerijaAzteki]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Iraku]]
 
{{Link FAGA|frde}}
{{Link GA|es}}
158.730

urejanj