Vasilij II. Vasiljevič: Razlika med redakcijama

NP na mestna vrata
m (m/dp)
(NP na mestna vrata)
Vasilij II. je v ujetništvu storil vse, da bi se rešil ječe. Pristal je na odkupnino 200.000 rubljev in na to, da jo Mongoli iztirjajo sami, kar je privedlo do veliko nasilja in spopadov z mongolskimi odredi. Nezadovoljstvo naroda se je obrnilo proti Vasiliju II.
 
Na to je čakal Vasilij Šemjak. Povezal se je s [[tver]]skim in [[možajsk]]im knezom in nekaterimi moskovskimi bojarji. Ti so, ko je Vasilij II. odpotoval v Trojiško-sergejevski samostan, Šemjakovi vojski odprli moskovska [[mestna vrata]]. 12. februarja 1446 je Šemjak zavzel Moskvo in zaprl Vasilijevo mater in ženo. Njegovi ljudje so v samostanu ujeli Vasilija II. in ga v Moskvi oslepili. Vasilij Šemjak se je tako maščeval za bratovo oslepitev. Proglasil se je za velikega kneza. Misleč, da je Vasilij II. slep nenevaren, mu je dodelil kot apanažo mesto [[Vologda]], kakih 500 km severovzhodno od Moskve.
 
Vendar se je Vasilij II. uspel povezati s tverskim knezom. Pridružili so se mu tudi pristaši, ki so pred Šemjakom zbežali v [[Litva|Litvo]]. Še istega leta (1446) je Vasilij II. usvojil Moskvo. Šemjak se je umaknil v svojo Gališko kneževino. Leta 1449 je Vasilij II. sklenil s sosednjo Litvo sporazum o nenapadanju. Leta 1450 je zavzel [[Galič, Rusija|Galič]]. Šemjak je zbežal v [[Veliki Novgorod|Novgorod]]. V tej vojni so Vasiliju II. pomagali mongolski odredi.
246.736

urejanj