Carlo Martinuzzi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
SportiBot (pogovor | prispevki)
NP na mestna vrata
Vrstica 3:
Po rodu je bil iz Furlanije. Med leti 1698-1720 je živel v [[Ljubljana|Ljubljani]] in tu opravljal zidarsko obrt, čeprav je bil najbrž le izučen [[kamnosek]]. Po naročilu [[Academia operosorum Labacensium|Akademije delovnih Ljubljančanov]] je naredil načrt za [[Barok|barokizacijo]] ljubljanske [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|stolnice]], vendar z njim ni uspel, pri natečaju za prezidavo mestne hiše (1717) pa ga je z modernejšo arhitekturo prekosil [[Gregor Maček]]. [[Slika:Semenišče Ljubljana entry.jpg|thumb|180 px|Semenišče Ljubljana]]
Martinuzzijevo glavno delo v Ljubljani je [[Semeniška palača, Ljubljana|Semeniška palača]] (1708-1714), ki pa je ob vsej velikopoteznosti arhitektonsko skromno členjeno.
Kljub temu je Martinuzzi veljal za izkušenega mojstra in je v prvih dveh desetletjih [[18. stoletje|18. stoletja]] veliko zidal. Za novogradnje je navadno sam načtoval tudi kamnoseški in kiparski okras. [[Merkantilizem|Merkantilistična]] politika cesarja [[Karel VI. Habsburški|Karla VI.]] je med številnimi drugimi stavbeniki v obmorska mesta pritegnila tudi Martinuzzija. Večkrat je potoval na [[Reka, Hrvaška|Reko]]; ohranjen je njegov neuresničeni načrt za [[trdnjava|trdnjavo]] na [[Kastav]]u, tamkajšna [[mestna vrata]] po so mu verjetno pripisana neupravičeno. Leta 1720 je odšel v Trst, kjer je med drugim sodeloval pri gradnji [[lazaret]]a.<ref name =''Enciklopedija''/>
== Viri ==
{{opombe}}