Odpre glavni meni

Spremembe

NP na mestna vrata
Prvič je bila Škofja Loka omenjena kot [[trg]] leta [[1248]], leta [[1274]] pa kot [[mesto]]. V 11. in 12. stoletju so dali škofje zgraditi na Kranjceljnu romanski Zgornji stolp in grad. Gospostvo je upravljal glavar, ki je stanoval na gradu. V imenu zemljiškega gospoda je izvajal sodno oblast, ki jo je škofom izročil leta 1257 [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] Gregor. Leta 1274 je [[Otokar II.]] Loškemu gospostvu poveril tudi deželno sodstvo. Deželnoknežji sodnik je izrekal najhujše kazni, na smrt obsojene so obglavljali pri Krvavem znamenju v Stari Loki ali jih obešali na Gavžniku. Imeli so tudi Kaščo. Meščani so lahko trgovali, podeželski podložniki pa so smeli prodajati le svoje pridelke.
 
Zapisi navajajo da je bila Škofja Loka v 14. stoletju obdana z [[obrambni zid|obzidjem]] s petimi [[obrambni stolp|obrambnimi stolpi]] in petimi mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo. Leta 1457 je v mesto vdrl [[Jan Vitovec]], vojskovodja celjskih grofov in mesto požgal. Leta 1476 so mesto napadli [[Turki]]. Večkrat je po mestu pustošila [[kuga]]. Leta 1511 ga je porušil [[potres]]. Takratni zemljiški gospod škof Filip je mesto obnovil in nekatere stavbe stojijo še danes, Zgornji stolp pa je ostal v ruševinah. Uničujoča za mesto sta bila [[požar]]a v letih 1660 in 1698. Po tem se mesto ni kaj dosti spreminjalo. Leta 1789 so podrli mestno obzidje in ukinili [[mestna vrata]].
 
V [[Srednji vek|srednjem veku]] sta bili v Loki močno razviti obrt in trgovina. Pod Kamnitim mostom je omenjen [[mlin]] že leta 1309. Mnogo je bilo kovačev, čevljarjev, krojačev, pekov in drugih. Leta 1673 je bilo v Loki 95 rokodelcev z mnogomi pomočniki. Organizirani so bili v rokodelskih [[ceh]]ih, ki so bili na višku v 17. stoletju. Živahna je bila trgovina z železom, loškim platnom in siti.
228.079

urejanj