Grad Žebnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 33:
Grad je prvič omenjen posredno v dokumentu iz leta 1150, ko nastopa kot priča vitez »Roudgerus de Sibeneccke". Nastal je na območju posesti rodu grofice Heme Breško-Seliške. Takrat so ga posedovali žebniški vitezi, ki so bili sprva ministerijali Spanheimov, grad z gospoščino pa je bil spanheimski fevd do 1148. Spanheime kot fevdalne gospode so nasledili Traungavci (1148-1192), Babenberžani (1192-1246), Otokar II. Přemysl (1261-1276) in krajši čas Vovbrški. Grof Ulrik Vovbrški je grad leta 1286, ki je takrat prvič neposredno omenjen kot castrum in Sybenekke, prodal vojvodi Albertu Habsburškemu. Ta ga je nato leta 1291 izročil Tirolskim grofom, koroškim vojvodam na Kranjskem in v savinjski grofiji.
Žebniški vitezi, ki so izumrli konec 13. stoletja, so bili ministerijali vsakokratnih lastnikov. Tako je bil omenjeni Rudiger traungavski ministerial, kot tudi njegov istoimeni sin, nato se leta 1175 omenja Wolfel, 1188 brata Oton in Tomaž Žebniška. Po letu 1261 je grad in gospoščino upravljal gradiščan češkega kralja [[Otokar II. Přemysl|Otokarja II. Přemysla]] Teoderik s Stanga pri Deutschlandsbergu. Po Otokarjevi smrti leta 1278 je njegova bivša žena in pravnukinja Leopolda VI. Babenberškega, sedaj poročena z Ulrikom Vovbrškim zahtevala tudi Žebnik. Za odpoved se je sporazumela s kraljem [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom Habsburškim]] za odpravnino za katero je z možem prejela v zastavo več gradov vključno z Žebnikom. Rudolfov sin Albrecht je leta 1291 grad odkupil in ga predal Tirolskim. Pred letom 1328 je tirolski grof kot kranjski gospod Žebnik podeljeval v zakup. Habsburžani so po prevzemu Kranjske leta 1336 grad Žebnik in druge zastavili [[Friderik Žovneški|Frideriku Žovneškemu]]. Na gradu je takrat živel tirolski deželnoknežji gradiščan neki Herman in njegov sin Jurij, ki sta deželnemu glavarju Frideriku Žovneškemu leta 1340 obljubila zvestobo.
Po letu 1366 so gospoščino in grad pridobili v last [[Celjski grofje]] od nekega Hansa iz Kamnika. Leta 1442 je grad razrušil celjski vojskovodja [[Jan Vitovec]] in ga niso več obnovili. Gospoščina je bila združena z Radečami, sedež pa je bil prenesen na stari grad Radeče. Po smrti zadnjega Celjana leta 1456 je grad in gospostvo postalo deželnoknežji fevd, vendar ga takratni gradiščan in oskrbnik ni hotel izročiti cesarju Frideriku.
| |||