Amfiteater: razlika med redakcijama

dodanih 9.086 zlogov ,  pred 6 leti
dopolnjeno
m
(dopolnjeno)
[[Slika:Arles-arenes.jpg|thumb|upright=1.25|Rimska arena v Arlesu, Francija.]]
[[File:Arles-arenes.jpg|thumb|300px|[[Rimski imperij|Rimski]] amfiteater v francoskem mestu [[Arles]], še vedno v uporabi, <ref>Michel Tournier, Le coq de bruyère, W. D. Redfern, Fairleigh Dickinson Univ Press, 1996, p. 69</ref> za gledališke predstave in koncerte.]]
[[Slika:Arena Nimes 01.jpg|thumb|Amfiteater, [[Nîmes]]]]
'''Amfiteáter''' je javna [[zgradba]] iz klasičnega obdobja [[Rimski imperij|rimske]] [[zgodovina|zgodovine]], ki so jo uporabljali za ogled [[šport]]nih prireditev, [[igra|iger]] in ostalih javnih predstav.
[[Slika:VeronaArena.jpg|thumb|Arena di Verona v Veroni]]
[[Slika:Pula_Arena_aerial_1.jpg|thumb|Amfiteater v Puli]]
[[Slika:Amphitheatre.jpg|thumb|Amfiteater v Budimpešti]]
[[Slika:Trier Roman amphitheatre in October 2011.JPG|thumb|Amfiteater v Trierju]]
 
'''Amfiteater''' je odprto prizorišče, ki so ga uporabljali za zabavo, kulturne in druge prireditve in [[šport]]. Izraz izhaja iz starogrške besede ''ἀμφιθέατρον'' (''amphitheatron''), od ''ἀμφί'' (''amphi''), kar pomeni "na obeh straneh" ali "okoli" in ''θέατρον'' (''théātron ''), kar pomeni "kraj za gledanje".
Poleg vloge, ki jo ima, je pomembna razlika med amfiteatrom in rimskim [[gledališče]]m ta, da je amfiteater okrogle ali ovalne oblike, medtem, ko je rimsko gledališče polkrožno. Sedeži so kamniti in se stopničasto dvigujejo. Amfiteater se razlikuje tudi od [[Circus Maximus|cirkusa]], ki pa je imel v tistih časih dolgo podkvasto obliko in je bil predvsem namenjen [[Konj|konjskim]] [[dirka]]m.
 
Starogrška [[gledališče|gledališča]] so bila zgrajena v polkrogu z stopničastimi vrstami sedežev nad območjem delovanja (odra). Stari rimski amfiteatri so bili ovalni ali okrogli v tlorisu, s sedeži okrog osrednjega prizorišča. Moderna uporaba amfiteatra je bolj ohlapna in vedno ne spoštuje starodavne navade ter za to lahko uporabljamo besedo, ki opisuje gledališče. V naravi oblikovane tvorbe prav tako zaradi podobnosti, lahko imenujemo naravni amfiteater.
Najbolj znan amfiteater na svetu je [[Rimski kolosej]], poznan tudi pod imenom ''Flavijski amfiteater'' (Amphitheatrum Flavium) po rimski rodbini [[Flavijci|Flavijcev]], ki so ga gradili. Sloveniji najbližji ohranjeni rimski amfiteater stoji v [[Pula|Puli]].
 
Trije največji rimski amfiteatri (v prvotnem pomenu besede) na svetu so (po velikosti): [[Kolosej]], amfiteater v Capui, regija [[Kampanija]], [[Italija]] in amfiteater El Djem v [[Tunizija|Tuniziji]].
 
== Oblika in funkcija ==
Starodavni amfiteater je nastal, po mnenju raziskovalcev, iz dveh polkrožnih gledališč, zato tudi tako ime. Na nivoju terena je bila običajno ovalna [[arena]], nad njo pa v koncentričnih elipsah razporejeni sedeži, praviloma na umetno zgrajenih brežinah. Te brežine so zgradili nad [[obok]]i pod katerimi so bili hodniki in stopnišča za dostop gledalcev. Celoten objekt je bil obdan z visokim [[obzidje]]m in/ali z vdolbino v zemlji. Večina amfiteatrov je bila v celoti ali vsaj delno pokrita z zapleteno platneno streho (''vela'' ali ''velaria'').
 
Nekateri menijo, da je amfiteater, kot prizorišče predstav gladiatorskih bojev, neodvisna struktura v razvoju gledališča. Le pri gradnji dvorane (''cavea'') na bi bil pomemben zgled antično gledališče. Največji antični amfiteater je bil Flavijev amfiteater, kasneje imenovan Kolosej v Rimu.
 
Material iz katerega so bili zgrajeni je bil običajno [[rimski beton]] ali [[konkrecija]] v opečnih opažih ter kamnita obloga. Glede na možnost izvora lokalnega kamna, so bili amfiteatri iz masivnega kamna (v [[Verona|Veroni]], [[Solin]]u, [[Pula|Puli]]). Fasadni plašč je dajal amfiteatru značilno podobo. Bil je členjen z [[Arkade|arkadami]] v katerih so bili [[kip]]i. Amfiteater je imel dve do štiri nadstropja. Med seboj so bila ločena s horizontalnimi venci. V spodnji etaži so bili toskanski ali dorski [[pilaster|pilastri]], v višjih pa jonski in korintski.
 
V rimskem cesarstvu so se v amfiteatru odvijali prizori [[gladiator]]skih in živalskih borb (''munera et venationes''), pa tudi velike gledališke predstave in športna tekmovanja. Z njimi so hranili ljudi pod s sloganom "kruha in iger". Amfiteatri so lahko imeli tudi prefinjeno odrsko tehnologijo, s katero so areno spuščali v tla ali pa so jo celo popolnoma napolnili z vodo.
 
V času [[Gaj Julij Cezar|Cezar]]ja je bil amfiteater v Rimu zgrajen iz lesa in so ga po tekmovanjih podrli. Okoli leta 27 se je ena takšna tribuna v kraju Fidenae (vzhodno od Rima) podrla in bilo je ubitih na tisoče ljudi. <ref>Sueton (''Tiberius'' 40) spricht von 20.000 Opfern, Tacitus (''Annales'' 4.62) nennt 50.000.</ref> Po tej tragediji so se amfiteatri gradili le iz trdnih materialov. V Kampanji je bil amfiteater iz kamna že v času pozne republike.
 
V [[Pompeji]]h so našli najstarejšo tovrstno zgradbo (iz 70-tih). Imenovan je bil ''spectacula''. Ime grške besede amfiteater prvič uporabil [[Strabon]], tudi [[Jožef Flavij]] ga omenja v povezavi s Herodom leta 25. Najstarejša omemba besede v grškem jeziku je iz libijske Berenice iz časa okoli leta 8 do 6.
 
Naraščajoče vrste gledališča so bile imenovane ''Maenianum''.
 
== Gledalci ==
Občinstvo se je ukvarjalo z visokimi [[stava]]mi na svoje borce in se na veliko ukvarjali z njimi. To je pogosto pripeljalo do tekmovalnosti in konfliktov. Nemire so sponzorji kaznovali.
 
== Poznejše gradnje ==
Oblika amfiteatra kot ovalna arena je postala vzor raznim športnim objektom v kasnejših obdobjih. To so [[stadion]]i, ki posnemajo ne le osnovno zasnovo ampak tudi izgled. V [[Klasicizem|klasicizmu]] so zrastli veliki objekti, ki so ponazarjali moč oblastnikov. Tako je na primer za [[Olimpijske igre]] v [[Berlin]]u leta 1936, [[Hitler]] dal zgraditi Olimpijski stadion za 100.0000 gledalcev. Načrt je najprej izdelal O. March (betonska stavba s steklenimi vmesnimi stenami), a je moderno rešitev Hitler odklonil. Arhitekt Albert Speer je betonsko konstrukcijo obzidal z masivnim kamnom in s tem približal izgled antičnemu amfiteatru.
 
Tudi Olimpijski stadion v [[München|Münchnu]] se zgleduje po antičnem amfiteatru. Zgrajen je bil leta 1972, zasnova arhitektov Güntherja Böhnischa in Otta Freia. Nogometno igrišče z atletsko stezo leži v umetno narejeni kotlini, okrog se v koncentričnih ovalih dvigajo tribune do nivoja terena. Konstrukcijo streh sestavljajo jekleni stebri, preko katerih so napete jeklene vrvi, na sekundarnih vrveh pa so pritrjene plošče, ki tvorijo strešno opno.
 
Zanimivo rešitev predstavlja gradnja stanovanjskih hiš v mestu [[Lucca]] v [[Toskana|Toskani]]. Material iz amfiteatra (stebre in marmorne obloge) so v letih raznesli in uporabili za druge stavbe, predvsem cerkve. Na ohranjenih ostankih, v srednjem veku imenovanih ''alla Grotta'' pa so zrastle stanovanjske hiše, ki sledijo eliptični obliki amfiteatra. Tako je nastal zanimiv mestni trg.
 
== Rimski amfiteatri ==
{{Glavni|Rimski amfiteater}}
[[Slika:Colosseum in Rome, Italy - April 2007.jpg|thumb|Kolosej v Rimu ]]
Starih rimskih amfiteatri so velike javne zgradbe, krožne ali ovalne oblike in so se uporabljali za razne dogodke: gladiatorske boje, dirke z vozovi, ''venationes'' (boje z živalmi) in usmrtitve. Po vsem območju rimskega imperija so našli okoli 230 rimskih amfiteatrov. Njihove značilne oblike, funkcije in ime so se razlikovale od rimskih gledališč, ki so bolj ali manj polkrožne oblike. ''Cirkus'' (podoben hipodromu), ki ima veliko daljšo eno stranico je bil zasnovana predvsem za dirke s konji in vozovi. Manjši stadioni so bili prvotno načrtovani za atletiko. <ref name="Bomgardner 37">Bomgardner, 37.</ref>
 
Najstarejši rimskih amfiteatri segajo v sredino prvega stoletja pred našim štetjem. Večina je bila zgrajena v okviru cesarstva, od Avgustovega obdobja (27 pr. n. št. - 14 n. št.) dalje. Amfiteatri so se gradili po celotnem rimskem imperiju. Največji so lahko sprejeli med 40.000-60.000 gledalcev. Najbolj izpopolnjeni so bili več nadstropni, z arkadno fasado in bogato okrašeni z marmorjem, štukaturo in kipi. Po koncu gladiatorskih iger v 5. stoletju in bojev z živalmi v šestem stoletju, je večina amfiteatrov začela propadati, njihov material so ropali ali reciklirali. Nekateri so bili porušeni, drugi pretvorjeni v utrdbe.
 
== Sodobni amfiteatri ==
[[Slika:Hollywood bowl and sign.jpg|thumb|right|Hollywood Bowl, Hollywood, Kalifornija]]
Sodobni amfiteater je ukrivljen, akustično živahen prostor za razne predstave, še posebej na prostem. Sodobni amfiteatri so pogosto fiksne strukture, imenovane ''školjčne lupine'', skledaste oblike z odrom, ki ustvarja akustično območje, ki ojača zvok, zaradi česar je amfiteater idealen za glasbene ali gledališke predstave. Najboljše so polkrožne oblike, kar sicer ni v skladu s pojmom amfiteater, toda kljub temu se je ta navada uveljavila. Taki primeri so na primer '' Shoreline Amphitheatre'' v San Fraciscu ali ''Hollywood Bowl'' v Los Angelesu, oba ZDA. Tudi ''Gibson Amphitheatre'' v Los Angelesu ni ustrezen izraz za to gledališče.
 
== Naravni amfiteatri ==
[[Slika:Bryce Amphitheater from Sunrise Point Highres 2013.jpg|thumb|Bryce Canyon iz Sunrise Point]]
Naravni amfiteater je prostor, ki se nahaja v strmem gorskem ali predvsem skalnem naravnem območju, kjer se zvok ojača ali odmeva, zaradi česar je idealen za glasbene in gledališke predstave. Izraz amfiteater se lahko uporablja tudi za naravne formacije, ki bi bile primerne za ta namen, pa tam gledališče seveda ne bo zgrajeno.
 
Pomembni naravni amfiteatri so: Drakensberg amfiteater v Drakensbergu, Južna Afrika, Slane Castle na Irskem, Supernatural amfiteater v Viktoriji, Avstralija in Echo amfiteater, Red Rocks amfiteater v Morrisonu, Kolorado in George amfiteater v zvezni državi Washington, ZDA.
 
V Sloveniji se naravni Amfiteater imenuje krnica, področje v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], ki ga tvorijo gore [[Široka peč]] skupaj z [[Dovški križ|Dovškim križem]] in [[Škrnatarica|Škrnatarico]].
 
== Sklici ==
{{sklici|1}}
 
== Viri ==
* Jože Marinko, Leon Debevec, Vpliv antike v arhitekturi, Mohorjeva družba Celje, 2008, ISBN 978-961-218-963-7
* Bomgardner, David Lee (October 2000). The Story of the Roman Amphitheatre. Routledge. ISBN 0-415-16593-8.
 
== Zunanje povezave ==
{{Commons|Amphitheatre|AmfiteaterAmphitheatre}}
{{Wikislovar|amfiteater|Amfiteater}}
 
{{Commons|Amphitheatre|Amfiteater}}
*[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/SMIGRA*/Amphitheatrum.html article "Amphitheatrum"] (Smith's Dictionary of Greek and Roman Antiquities)
{{struct-stub}}
*[http://www.whitman.edu/theatre/theatretour/home.htm The Ancient Theatre Archive]
*[http://www.caerleon.net/history/amphexcav/ Caerleon amphitheatre]
*[http://www.bwpics.co.uk/amphitheatre.html Chester amphitheatre]
*[http://www.academia-cravatica.hr/en/arena.html Pula amphitheatre]
*[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/walls/Aurelian/Amphitheatrum_Castrense/home.html Rome: Amphitheatrum Castrense]
*[http://www.arenes-nimes.com/en/nimes/ France : Nimes Antique Arena]
*[http://www.panoramio.com/user/510240/tags/ruins Photos about Roman ruins in Budapest]
*[http://www.touropia.com/roman-Amfiteaters/ Roman amphitheatres]
*[http://www.legifoto.com/magyar/oldalak/romaikor/ Aerial photographs of Hungary's Amphitheatre]
*[http://petra.israelexperts.com/petra/amphitheatre Amfiteater in Petra, Jordan]
 
 
[[Kategorija:Rimska arhitektura]]
33.823

urejanj