Biologija: Razlika med redakcijama

 

Učenjaki srednjeveškega islamskega sveta, ki so pisali o biologiji so bili [[al-Jahiz]] (781–869), [[Al-Dinawari]] (828–896), ki je pisal o botaniki,<ref name=Fahd-815>{{Cite journal|last=Fahd|first=Toufic|contribution=Botany and agriculture|page=815|ref=harv}}, in {{Cite book |last1=Morelon |first1=Régis |last2=Rashed |first2=Roshdi |year=1996 |title=[[Encyclopedia of the History of Arabic Science]] |volume=3 |publisher=[[Routledge]] |isbn=0-415-12410-7}}</ref> in [[Muhammad ibn Zakarīya Rāzi|Rhazes]] (865–925), ki je pisal o [[anatomija|anatomiji]] in [[fiziologija|fiziologiji]].

 

Napredek v [[mikroskopija|mikroskopiji]] je imel velik vpliv na razvoj biologije. V zgodnjem 19. stoletju je večje število biologov pokazalo na osrednji pomen [[celica (biologija)|celice]]. Kasneje, v letu 1838, sta se [[Matthias Jakob Schleiden|Schleiden]] in [[Theodor Schwann|Schwann]] začela zavzemati za danes splošni ideji, da (1) je osnovna enota organizma celica in (2) da imajo posamezne celice vse značilnosti [[življenje|življenja]], čeprav sta nasprotovala ideji, da (3) vse celice nastanejo z delitvijo drugih celic. Zahvaljujoč delu [[Robert Remak|Roberta Remaka]] in [[Rudolf Virchow|Rudolfa Virchowa]] je večina biologov do leta 1860 sprejela vse tri principe, kar je postalo poznano kot [[celična teorija]].<ref>[[Jan Sapp|Sapp, Jan]] (2003) ''Genesis: The Evolution of Biology'', Ch. 7. Oxford University Press: New York. ISBN 0-19-515618-8</ref><ref>Coleman, William (1977) ''Biology in the Nineteenth Century: Problems of Form, Function, and Transformation'', Ch. 2. Cambridge University Press: New York. ISBN 0-521-29293-X</ref>