Pavle Merkù: Razlika med redakcijama

{{bioslika|islike=Pavle_merku.JPG|opis=Pavle Merkù na Slovenskem slavističnem kongresu v Trstu (Narodni dom, Via Filzi 14) 19. oktobra 2007|napis=''dr. Pavle Merkù''}}

 

Študij [[slavistika|slavistike]] je leta [[1950]] končal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], [[doktorat|doktoriral]] pa na [[Univerza v Rimu|Univerzi v]] [[Rim]]u leta [[1960]]. [[glasbena kompozicija|Kompozicije]] se je učil v Trstu. Kot skladatelj ustvarja predvsem za [[komorna glasba|komorne]] in [[pevski zbor|zborovske]] [[glasbeno-instrumentalna zasedba|zasedbe]]. Ustvaril je tudi [[opera|opero]] ''Kačji pastir''. V njegovem delovanju se pojavljata dve razsežnosti, [[glasba]] in [[slovenistika]]. Sredi šestdesetih letih 20. stoletja se je usmeril tudi v zbiranje pesmi pri Slovencih v [[Italija|Italiji]], to pa je preraslo v zbiranje povedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je kasneje objavil v knjigi ''Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji'' (1976). Leta [[2004]] je izdal [[knjiga|knjigo]] ''1300 primorskih priimkov'', v kateri dopolnjuje delo neizdane publikacije slovenskega [[etimolog]]a [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]]. Je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU).