København: Razlika med redakcijama

odstranjenih 694 zlogov ,  pred 5 leti
pp
m (IP 213 je prestavil(-a) stran Kopenhagen na København prek preusmeritve: gl. pogovor)
(pp)
<!-- Osnovni podatki ---------------->
| name = København
| official_name = CopenhagenKøbenhavn
|image_skyline = Copenhagen Collage.jpg
|imagesize = 270px
 
<!---->
'''KopenhagenKøbenhavn''' (danskotudi ''KøbenhavnKopenhagen'') je [[glavno mesto]] [[Danska|Danske]] in gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države na vzhodni obali otoka [[Zelandija]] (''Sjalland''). Je sedež parlamenta, monarhije in vlade. Je 42. največje mesto na svetu in največe mesto v [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Mesto označujejo tudi kot 'severni Pariz'.
 
Mestna občina pokriva 91.3&nbsp;km² (od tega je 88&nbsp;km² kopno) in ima 503.699 prebivalcev. Glavna županja je Ritt Bjerregaard, ostali župani pa: Martin Geertsen, Mogens Lønborg, Jakob Hougaard, Klaus Bondam in Mikkel Warming.
 
Ime mesta izhaja iz besede Købmannahavn/Kjøbmandehavn (srednjeveško starodansko Køpmannæhafn, latinsko ''hafnia''), kar pomeni 'trgovsko pristanišče'. Tako so mesto imenovali že v rimskih časih - ''Portus Mercatorum''.
 
V sodobnem konceptu je Kopenhagen ime danske prestolnice in ima v različnih imenih različno poimenovanje - na primer švedsko ''Köpenhamn'', angleško ''Copenhagen'', islandsko ''Kaupmannahöfn'', nemško in nizozemsko ''Kopenhagen'', finsko ''Kööpenhamina'', madžarsko ''Koppenhága'', estonsko ''Kopenhaagen'', latvijsko ''Kopenhāgena'', francosko, špansko in portugalsko ''Copenhague'', poljsko ''Kopenhaga'', češko in slovaško Kodaň, rusko Копенгаген, ukrajinsko Копенгаген, srbsko Копенхаген/''Kopenhagen'', hrvaško ''Kopenhagen''.
 
== Zgodovina ==
 
Že od dobe Vikingov je na območju, kjer je danes KopenhagenKøbenhavn, obstajala ribiška vas z imenom ''Havn'', kar pomeni 'pristanišče'. A nastanek mesta se povezuje s škofom Absalonom, kateremu je kralj [[Valdemar I.]] (1131-1182), naročil zgraditi mesto na vzhodni strani Zelandije. S tem je kralj želel zaščiti trgovske poti, ki so potekale po [[Øresund]]u.
 
V času od 1160 do 1167 je škof Absalon gradil utrdbo na otoku ''Slotsholmen'', da bi obvaroval novonastalo naselje. Letnica izgradnje utrdbe, 1167, velja za uradno leto nastanka KopenhagenKøbenhavn. Naselje je hitro rastlo in postajalo vse pomembnejše. K temu je veliko pripomoglo pristanišče, saj se je naselje razvilo v pomembno trgovsko središče. Leta 1254, ko je Kopenhagnu predsedoval škof Jakob Erlandsen, je mesto dobilo ustanovno listino. [[Hanzeatska liga]], ki je mesto neprestano napadala, je leta 1369 do tal porušila utrdbo, ki jo je zgradil škof Absalon. Ostanke utrdbe so našli leta 1907 pod temelji sedanjega gradu [[Christiansborg]].
 
Kraljica [[Margareta I. Danska]] (1353-1412), ki je s poroko z norveškim kraljem [[Håkan VI. Magnusson|Håkanom VI. Magnussonom]] (1343-1380) postala vladarica Danske, Švedske in Norveške, je leta 1397 ustanovila [[Kalmarska unija|Kalmarsko unijo]].
 
KopenhagenKøbenhavn je postal glavno mesto Danske leta 1443, pred tem je to funkcijo imelo mesto Roskilde. Prvi kralj, ki je bil kronan v novem glavnem mestu, je bil [[Kristijan I. Danski]] (1426-1481) leta 1449. Kristijan I. je bil tudi ustanovitelj prve danske [[Univerza|univerze]] - [[Københavns Universitet]]. Danes ima mesto osem univerz.
 
Do časa vladavine [[Kristijan III. Danski|Kristijana III.]] (1503-1559) je bila danska uradna [[Religija|vera]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliška]]. Leta 1536 pa je [[Reformacija|protestantska reformacija]] dosegla Dansko in [[evangeličanska cerkev]] je postala državna cerkev, kar je še danes.
Leta 1711 je v mestu izbruhnila [[Kuga|bubonska kuga]], ki je terjala smrt skoraj ene tretjine prebivalstva. Leta 1728 in kasneje leta 1795 je mesto utrpelo dva uničujoča požara. Pri obnovitvi mesta so nizke lesene hiše zamenjale kamnite.
 
V letih 1801 in 1807 je britanska mornarica dvakrat napadla København. Za obe bombardiranji je bil povod vstop Danske v [[Liga oborožene nevtralnosti|Ligo oborožene nevtralnosti]] skupaj z [[Ruski imperij|Rusijo]], [[Švedska|Švedsko]] in [[Francija|Francijo]]. Velika Britanija se je zaradi tega počutila ogroženo in odločila napasti København. Po prvem bombardiranju leta 1801 se je danski kralj [[Friderik VI. Danski]] (1768-1839) vdal, ampak po šestih letih so se Britanci spet vrnili, da bi preprečili nadzor Francozov nad dansko mornarico. Pri obeh bombardiranjih je bilbilo Kopenhagenmesto hudo poškodovanpoškodovano.
 
9. aprila 1940 so [[Tretji rajh|Nemci]] okupirali mesto brez večjega udpora Dancev. Pod nemško okupacijo je ostalo do konca [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]], ko so mesto osvobodile britanske enote pod poveljstvom maršala [[Bernard Montgomery|Bernarda Montgomeryja]] 4. maja 1945.
1. julija 2000 je bil uradno odprt [[most Øresund]], ki povezuje København s švedskim mestom [[Malmö]].
 
[[Slika:Øresundsbron.jpg|thumb|600px|center| Most Øresund, ki povezuje KopenhagenKøbenhavn in Malmö]]
 
== Lega ==
Mesto leži na vzhodni obali otoka Zelandija, deloma pa tudi na otoku Amager. Na vzhodu KopenhagenKøbenhavn gleda proti [[Øresund]]u, ožini, ki ločuje [[Danska|Dansko]] od [[Švedska|Švedske]] in povezuje [[Severno morje]] z [[Baltsko morje|Baltskim]]. Na [[Švedska|švedski]] strani ožine ležita mesti Malmö in Landskrona. KopenhagenKøbenhavn je del regije Øresund, ki je sestavljena iz vzhodnega dela Zelandije ter [[Danska|Danske]] in zahodnega dela ScanijeSkanije in [[Švedska|Švedske]].
 
== Prebivalstvo in dejavnosti ==
V prestolnici Kopenhagenčetrti, imenovanemimenovani Storkøbenhavn, živi 1.211.000 ljudi. Mesto se preživlja s trgovino, turizmom in ostalimi storitvami. Industrija še posebej sloni na hrani, hotelih, telefonskih storitvah, farmaciji in biotehnologiji. V regiji je tudi nekaj tujih podjetij. KoncilMestni mestasvet je eden največjih zaposljevalcev na svetu. Koncil je setavljenSestavljen iz 55-ih članov, katere se voli na vsaka 4 leta.
 
=== Glasba, zabava in muzeji ===
 
=== Šport ===
KopenhagenKøbenhavn ima široko paleto športnih moštev. Dve glavni danski nogometni društviekipi (Brøndby IF in FC København) sta osnovani v KopenhagnuKøbenhavnu in v njegovih predmestjih.
 
Ima 3 hokejska društva: Rødovre Mighty Bulls, Herlev Hornets and Nordsjælland Cobras.
 
Moška in ženska ekipa odbojke igrata v najvišji ligi. Obe ekipi ima v lasti FC København, imajo isti logotip in ime.
 
V tej danski prestolnici igrajo tudi rugby, z ekipami: CSR-Nanok, Copenhagen Scrum, Exiles, Froggies and Rugbyklubben Speed.
 
KopenhagenIma 3 hokejska društva: Rødovre Mighty Bulls, Herlev Hornets and Nordsjælland Cobras. Moška in ženska ekipa odbojke igrata v najvišji ligi. Obe ekipi ima v lasti FC København, imajo isti logotip in ime. V danski prestolnici igrajo tudi rugby, z ekipami: CSR-Nanok, Copenhagen Scrum, Exiles, Froggies and Rugbyklubben Speed. København je tudi dom 40 let starega kriket kluba ter treh uglednih paintball ekip (Copenhagen Ducks, The Ugly Ducklings and thein Copenhagen Berserks).
Druge World Outgames se leta 2009 bodo dogajale v Kopenhagen.
 
== Hrana ==
Na voljo je veliko restavracij in kioskov s sendviči (reče se jim ’smørrebrød'). KopenhagenKøbenhavn je znan po svojih hot-dog stojnicah, ki jih najdemo vsepovsod po mestu. Veliko je tudi pekarn in slaščičarn.
 
Mesto ponuja restavracije z desetimi Michelinovimi zvezdicami. Restavracija Noma je bila nedavno izglasovana za petnajsto najboljšo restavracijo na svetu. Priseljenci iz Srednjega vzhoda, Turčije in Azije so prinesli hitro prehrano kot sta kebab in falafel.
Prisljenci iz Srednjega vzhoda, Turčije in Azije so prinesli hitro prehrano kot sta kebab in falafel.
 
== Prevozi ==
17.877

urejanj