Finančna uprava Republike Slovenije: Razlika med redakcijama

Po padcu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske ]] so bili poskusi uniformiranja davčnih uslužbencev le deloma uspešni v času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]<ref>Vrišer, Sergej (1991): str. 44-45.</ref> povsem neuspešni pa leta 1984 v času [[SFRJ]].<ref>Čelik, P. (2012): str. 652.</ref>

Na drugi strani je carinska služba z izjemo tridesetih let 20. stoletja ves čas svojega delovanja ohranila nošenje uniforme in je v desetletjih po koncu druge svetovne vojne dobila podobo sodobne carinske službe.<ref>Glej v: Hepe (2011) in Mikuž, Stanislav, Živko, Ivan (2011).</ref> V letih 1990-1991 so nekateri davčni uslužbenci v najširšem pomenu besede (cariniki na Slovenskem in uslužbenci slovenske SDK) z zadrževanjem pobranih carinskih dajatev vodili carinsko vojno proti zveznim oblastem,<ref>Repe, B. (2002): str. 273.</ref> kar je bil velik doprinos k procesu slovenskega osamosvajanja. Ob osamosvojitvi Slovenije je nastala tudi Carinska uprava Republike Slovenije. Zaradi povečanja potreb po carinskem nadzoru gibanja blaga pa so leta 1997 ustanovljeni mobilni oddelki pričeli nositi orožje,<ref>Suša, T. (2011): str. 94.</ref> v čemer lahko prepoznamo ponoven razvoj finančne straže. Od leta 1999 je carinska služba ponovno postala carinsko-[[dohodarstvena pristojbina|dohodarstvena]] služba. Pričela je namreč pobirati [[trošarina|trošarine]].<ref>Kvendrc (2011).</ref> Od 1. maja 2004 Slovenija pripada enotnemu carinskemu območju Evropske unije, pri čemer cariniki pri svojem delu uporabljajo tako evropsko pravo, nacionalno pravo in mednarodno pravo.<ref>Zupančič, A. (2008). Str. 18-39.</ref>