Ibn Haldun: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: de:Ibn Chaldun je dober članek; oblikovne spremembe |
|||
Vrstica 39:
Njegovo politična kariera je bila tudi v nadaljevanju precej razburkana, kar je ustrezalo zelo nestabilni politični situaciji v takratni severni Afriki. Leta 1361, ko se je ponovno vpletel v dvorne spletke na strani poražene stranke, se je umaknil v [[Granada|Granado]], zadnji preostanek muslimanske vladavine na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Tamkajšnji vladar mu je ponudil diplomatsko službo v posredovanju na dvoru kastiljskega kralja [[Pedro I. Kastiljski|Pedra Krutega]], kjer naj bi posredoval v mirovnem sporazumu med Kastilci in Granado. Vendar so se spletke in zarote nadaljevale tudi v politično šibki Granadi, zato je sprejel ponudbo nekega prijatelja, da bi postal zakladnik v mestu [[Béjaïa]] (izg. ''Bedžaja'') v današnji Alžiriji, kjer mu je kljub zamenjavi vladarjev, sprva uspelo obdržati službo. Toda nezaupanje novega vladarja in še starih nasprotnikov ga je prisililo v ponoven umik, tokrat iz kaotičnega političnega življenja. Zavetje si je skupaj z družino, ki jo je osnoval, poiskal v osami nekega [[nomadi|nomadskega]] plemena, kjer je ostal dve leti.
V tem obdobju nomadske osamitve je sklenil napisati svetovno zgodovino, ki jo je kasneje naslovil »Knjiga primerov in zbirka zgodnje in sledeče ji zgodovine v časih Arabcev, Nearabcev in Berberov ter
=== Ustalitev v Kairu ===
|