Orientalistika (književnost): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Struc (pogovor | prispevki)
m popravki zapisa
Struc (pogovor | prispevki)
m popravki zapisa
Vrstica 6:
*[[Jernej Kopitar]] napisal je prve direktne prevode iz sanskrta,
 
*[[Matija Čop]] poznal mnogo prevodov in prevajalcev,
 
*[[Franc Miklošič]] je imel velik smisel za jezikoslovje indoevropskih narodov , tam je iskal korene slovenščine in drugih slovanskih jezikov,
 
*[[Oroslav Caf]] je prevajal iz sanskrta,
 
*[[Janez Trdina]] ukvarjal se je z indijsko književnostjo, sanskrtsko književnost je spoznaval preko nemških prevodov, epov [[Mahabharata]] in [[Ramajana]] , [[Manujev zakonik]] , [[Vede]] in [[Šakuntala]],
 
<nowiki>*[[Franc Levstik]]</nowiki>_ v času svojega teološkega študija na Moravskem je v Olomucu študiral tudi sanskrt.
 
<nowiki>*[[Karel Glazer]]</nowiki> iz Hoč pri Mariboru je doktoriral iz teme sanskrtske igre <nowiki>[[Paravatina možitev]]</nowiki> (Parvatiparinaya nataka) , prevaja je tudi Indijske pravljice direktno iz sanskrta ,
 
*[[Anton Aškerc]] je resno študiral indijsko filozofijo in [[Budizem]] , to je povratno vplivalo na njedovo pesniško ustvarjanje. Na prelomu iz 19. st. v 20. st. je v Novih poezijah izšlo več pesnitev in pesmi z indijskimi motivi, kot so; Krišna, Budova čudesa, Pramloča, Grešnik, Buda v bramanski knjižnici, Fakir, Ambapali, Buda in Ananda, Buda in Sariputa, Ašoka in Kohinur, žal se večina takratnih izobraženih Slovencev ni zanimalo za kulturo in civilizacijo daljne Indije. V 20. st. so se z indijskimi temami ukvarjali še pesniki in pisatelji ter prevajalci , kot so;