|
Prvi pisci, kateri so se ukvarjali z orientalistiko v Sloveniji so bili duhovniki, teologi in prevajalci raznih tekstov iz [[Sanskrt|sanskrta]]. Obdobje vključitve Slovenije v Jugoslavijo je bilo najbolj dejavno obdobje orientalistov v Sloveniji. Sedemdeseta in osemdeseta leta 2o. stoletja so bila čas aktivne [[Politika neuvrščenosti|politike neuvrščenosti]] in veliko književnih prevodov ter kulturne izmenjave z orientalskimi deželami. Velik del orientalistike predstavlja indijska književvnost. Književna dela indijskih pisateljev , pesnikov , filozofov , so bila prevedena v številne jezike. Slovenci smo se s temi deli seznanili preko naših znanih prevajalcev , pisateljev , pesnikov , filozofov in teologov. Ledino v tej književnosti so zaorali sledeči pisci:
<nowiki>*[[Jernej Kopitar]]</nowiki>_napisal napisal je prve direktne prevode iz sanskrta,
<nowiki>*[[Matija Čop]]</nowiki>_ poznal mnogo prevodov in prevajalcev,
<nowiki>*[[Franc Miklošič]]</nowiki>_ je imel velik smisel za jezikoslovje indoevropskih narodov , tam je iskal korene slovenščine in drugih slovanskih jezikov,
<nowiki>*[[Oroslav Caf]]</nowiki>_ je prevajal iz sanskrta,
<nowiki>*[[Janez Trdina]]</nowiki>_ ukvarjal se je z indijsko književnostjo, sanskrtsko književnost je spoznaval preko nemških prevodov, epov <nowiki>[[Mahabharata]] in [[Ramajana]] , [[Manujev zakonik]] , [[Vede]] in [[Šakuntala]]</nowiki> ,
<nowiki>*[[Franc Levstik]]</nowiki>_ v času svojega teološkega študija na Moravskem je v Olomucu študiral tudi sanskrt.
<nowiki>*[[Karel Glazer]]</nowiki> iz Hoč pri Mariboru je doktoriral iz teme sanskrtske igre <nowiki>[[Paravatina možitev]]</nowiki> (Parvatiparinaya nataka) , prevaja je tudi Indijske pravljice direktno iz sanskrta ,
<nowiki>*[[Anton Aškerc]]</nowiki> je resno študiral indijsko filozofijo in <nowiki>[[Budizem]]</nowiki> , to je povratno vplivalo na njedovo pesniško ustvarjanje. Na prelomu iz 19. st. v 20. st. je v Novih poezijah izšlo več pesnitev in pesmi z indijskimi motivi, kot so; Krišna, Budova čudesa, Pramloča, Grešnik, Buda v bramanski knjižnici, Fakir, Ambapali, Buda in Ananda, Buda in Sariputa, Ašoka in Kohinur, žal se večina takratnih izobraženih Slovencev ni zanimalo za kulturo in civilizacijo daljne Indije. V 20. st. so se z indijskimi temami ukvarjali še pesniki in pisatelji ter prevajalci , kot so;
<nowiki>*[[Alojz Gradnik]]</nowiki>_ prevajal je Tagorejeve pesnitve iz angleških prevodov , izbral je tiste , katere je Tagore sam prevedel v angleščino. Takšne so bile ; Gitandžali , Rastoči mesec , Ptice selivke , Vrtnar in žetev.
<nowiki>*[[Miran Jarc]]</nowiki>_ prevajal je Tagorejeve drame , dramo Čitra je leta 1953 uprizorilo Mestno gledališče Ljubljansko.
<nowiki>*[[Janko Moder]]</nowiki>_ več prevodov Tagoreja , sodelovali so še prevajalci/prevajalke Vlasta Pacheiner-Klander , Branko Perko , Boris Verbič , Mira Mihelič , Janez Svetina , Milan Štante , Iztok Osojnik in nekateri manj znani prevajalci v slovenščino.
<nowiki>[[en:Oriental studies]]</nowiki>
[[Kategorija:Književnost]]
| 