Prolaktin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Peptidni hormoni using HotCat |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 19:
Prolaktin učinkuje prek [[prolaktinski receptor|prolaktinskega receptorja]] in številnih [[citokinski receptor|citokinskih receptorjev]] na [[endokrin]]i, [[avtokrin]]i in [[parakrin]]i način. Regulira rast in razvoj tkiv, [[hematopoeza|tvorbo krvi]], [[angiogeneza|nastajanje žil]] in [[strjevanje krvi]].<ref name="Bole-Feysot_1998">{{cite journal | author = Bole-Feysot C, Goffin V, Edery M, Binart N, Kelly PA | title = Prolactin (PRL) and its receptor: actions, signal transduction pathways and phenotypes observed in PRL receptor knockout mice | journal = Endocr. Rev. | volume = 19 | issue = 3 | pages = 225–68 |date=June 1998 | pmid = 9626554 | doi = 10.1210/er.19.3.225 }}</ref> Sproščanje prolaktina iz hipofize regulirajo endokrini [[nevron]]i [[hipotalamus]]a, med katerimi so najpomembnejši nevrosekretorni [[tuberoinfundibularna pot|tuberoinfundibularni]] (TIDA-) nevroni [[arkuatno jedro|arkuatnega jedra]], ki s sekrecijo [[dopamin]]a učinkujejo na [[D2-receptor|D<sub>2</sub>-receptorje]] [[lactotropna celica|laktotropnih celic]] in s tem zavirajo sekrecijo prolaktina. Spodbujevalni učinek na sproščanje prolaktina ima [[tirotropin sproščajoči hormon]].
== Biosinteza in uravnavanje ==
Pri človeku nastaja prolaktin v [[možganski privesek|možganskem privesku]] (hipofizi), [[minljivka|minljivki]] (decidui – [[endometrij]]u med [[nosečnost]]jo), [[miometrij]]u (srednji plasti [[maternica|maternice]]), [[dojka]]h, [[limfocit]]ih, [[levkocit]]ih in [[obsečnica|obsečnici]] (prostati).<ref name="Ben-Jonathan_1996">{{cite journal | author = Ben-Jonathan N, Mershon JL, Allen DL, Steinmetz RW | title = Extrapituitary prolactin: distribution, regulation, functions, and clinical aspects | journal = Endocr. Rev. | volume = 17 | issue = 6 | pages = 639−669 |date=december 1996 | pmid = 8969972 | doi = 10.1210/edrv-17-6-639}}</ref><ref name="Gerlo_2006">{{cite journal | author = Gerlo S, Davis JR, Mager DL, Kooijman R | title = Prolactin in man: a tale of two promoters | journal = BioEssays | volume = 28 | issue = 10 | pages = 1051–1055 |date=oktober 2006 | pmid = 16998840 | pmc = 1891148 | doi = 10.1002/bies.20468 }}</ref>
Nastajanje prolaktina v možganskem privesku nadzorujeta [[transkripcijski faktor]] [[Pit-1]] in [[dopamin]], v preostalih tkivih pa t. i. superdistalni promotor, dopamin pa tam nima vpliva.<ref name="Gerlo_2006" /> V poskusnih pogojih spodbujata izločanje prolaktina tudi [[tirotropin sproščajoči hormon]] in [[vazoaktivni intestinalni peptid]], vendar njuna fiziološka vloga ni pojasnjena. Glavni stimulus za izločanje prolaktina je sesanje mleka, pri čemer gre za živčno posredovani učinek.<ref>{{cite book |url=http://books.google.si/books?id=_renonjXq68C&pg=PA66 |title=Hormones |chapter=III. Structure, Synthesis, Secretion, and Target Cells of the Hypothalamic Releasing Hormones: E. Hypothalamic Control of Prolactin Secretion |page=66 |editor-first1=Anthony W. |editor-last1=Norman |editor-first2=Helen L. |editor-last2=Henry |year=2014 |publisher=Academic Press |isbn=9780080919065}}</ref>
V celicah minljivke in limfocitih distalni promotor in s tem izražanje gena za prolaktin stimulira [[cAMP]].<ref name="Gerlo_2006" /> Pri [[progesteron]]u so opazili, da povečuje sintezo prolaktina v endometriju, zavira pa jo v miometriju in žleznem tkivu v dojkah.<ref name=Zinger_2003>{{cite journal | author = Zinger M, McFarland M, Ben-Jonathan N | title = Prolactin expression and secretion by human breast glandular and adipose tissue explants | journal = J. Clin. Endocrinol. Metab. | volume = 88 | issue = 2 | pages = 689−696 |date=February 2003 | pmid = 12574200 | doi = 10.1210/jc.2002-021255}}</ref>
Sinteza prolaktina zunaj možganskega priveska nja bi bila značilna ke za človeka in prvake in naj bi imela vlogo za tkivo specifičnega parakrinega in avtokrinega delovanja. Pri drugih vretenčarjih naj bi podobno vlogo imele druge, prolaktinu sorodne beljakovine.<ref name="Gerlo_2006" />
Na izločanje prolaktina vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so [[agonist]]i in [[antagonist]]i [[dopaminski receptor|dopaminskih receptorjev]] ([[antipsihotik]]i, [[antidepresiv]]i), čustveni [[stres]], [[starost]] ... Tudi na primer [[epileptični napad]] lahko zveča izločanje prolaktina iz možganskega priveska, in sicer naj bi se med napadom širila epileptična možganska aktivnost iz medialnega temporalnega predela možganov v hipotalamus in posledično se spodbudi sinteza prolaktina.<ref>Lepen L., Lorber B. Biološki označevalci epileptičnih napadov in epilepsije. Zdrav Vestn 2013; 82: 466−473.</ref>
==Sklici==
| |||