Volkodlak (bajka): Razlika med redakcijama

Franica je skupaj s sestrami predla, brat pa ji je nagajal. Zavpila je nanj, da je volkodlak. Pri tem se je oče, ki je sedel v isti sobi razhudil na Franico in ji rekel, da ne sme nikoli več nikomur reči, da je volkodlak. Za tem je začel pripovedovati zgodbo o nekem Bukovčanu, ki je na poti na [[Hrvaška|Hrvaško]] srečal volkodlaka. Bukovčan je očetu pripovedoval, da mu je enkrat na poti začela slediti čudna [[zverina]], ki je bila na pol človek, napol pa [[volk]]. Volkodlak mu je neprestano sledil, za njim je prišel tudi domov. Bukovčan je svoji ženi povedal, kaj se mu je pripetilo na poti. Ker je volk Bukovčanu sledil vse do hiše ga je žena opazila. Dala mu je kos kruha, ker je sklepala, da je lačen. Tako je volkodlak postal zopet [[človek]]. Zahvalil se je ženi in ji povedal, da je postal volkodlak, ker ga je mati skupaj z njegovima bratoma zaklela, ker so vedno hotel jesti topel kruh iz peči. Vsi trije bratje so se nato odpravili po svetu iskat [[odrešenik]]a, ki jih bo spremenil nazaj v človeka.

Stranske osebe: Franica, Franicin oče, Bukovčan, Franicin brat, BokovčanovaBukovčanova žena