Marjeta Marija Alakok: Razlika med redakcijama

dodanih 22.224 zlogov ,  pred 6 leti
na novo postavljen članek
m (Bot: Migracija 23 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q235853)
(na novo postavljen članek)
{{Infopolje Svetnik
{{slog|razlog=[[WP:BIO]]}}
|name=Sveta Marjeta Marija Alakok
[[File:San Michele Santa Margherita Maria Alacoque2.jpg|thumb|255px|*]]
|birth_date=22. julij 1647
Sveta '''Marjeta Marija Alakok''' (tudi samo '''Marjeta Alakok''', originalno: '''Marguerite-Marie Alacoque''') je bila francoska [[redovnik|redovnica]], ki velja za začetnico čaščenja [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]], * [[22. julij]] [[1647]], L'hautecour, [[Verosvres]], [[Francija]]; †[[17. oktober]] [[1690]], [[Paray-le-Monial]], [[Francija]].
|death_date=17. oktober 1690
|feast_day=16. oktober
|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]
|image= Merazhofen Pfarrkirche Chorgestühl links Margaretha Maria Alacoque.jpg
|imagesize=250px
|caption= Peter Paul Metz, 1896: ''Marjeta Marija Alakok'', župnijska cerkev sv. Gordiana in Epimachusa, Merazhofen.
|birth_place=L'Hautecour, Verosvres v [[Burgundska grofija|Burgundski grofiji]], [[Francija]]
|death_place=[[Paray-le-Monial]] v grofiji [[Franche-Comté]], Francija
|titles=devica, redovnica, mistikinja, <br> učenka Srca Jezusovega
|beatified_date=18. september 1864
|beatified_place=[[Rim]], [[Papeška država]],
|beatified_by=[[papež Pij IX.]]
|canonized_date=13. maj 1920
|canonized_place=[[Vatikan]],
|canonized_by=[[papež Benedikt XV.]]
|attributes=redovna obleka vizitantk, Srce Jezusovo
|patronage=oboleli za [[otroška ohromelost|otroško paralizo]], častilci [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]], priporočajo se ji tudi ob smrti staršev
|major_shrine=Samostan sester vizitantk,<br>Paray-le-Monial, [[Saône-et-Loire]], Francija
|suppressed_date=
|issues=
}}
 
'''Sveta Marjeta Marija Alakok''', pripadnica ženskega [[Cerkveni red|reda]] sester vizitantk ({{lang-fr|Marguerite-Marie Alacoque}}) (1647-1690), je bila [[Francozi|francoska]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanska]] [[redovnik|redovnica]] in [[mistik]]inja, ki je bila prva resnejša pobudnica čaščenja presvetega [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]].<ref>Barbara L. Kelly: ''French Music, Culture, and National Identity'', 1870-1939; 2008; str. 154: ''… pilgrimage to Paray-le-Monial, which celebrated the series of visions of the Sacred Heart of Jesus to Marguerite-Marie Alacoque, a seventeenth-century nun beatified in 1864 and worshipped by a million French pilgrims to Paray in 1877.''</ref>
[[God]]uje [[16. oktober|16. oktobra]] po prenovljenem [[katoliški koledar|katoliškem koledarju]] (oziroma [[17. oktober|17. oktobra]] po starejšem koledarju).
 
==Življenje==
Marjeta je pri četrtem letu starosti naredila zaobljubo, da želi življenje posvetiti [[Sveta Marija|Devici Mariji]], čeprav se takrat še ni zavedala, kaj je pravzaprav naredila. Kot osemletno dekle je odšla v vzgojni zavod sester klaris urbanijank v mesto [[Charolles]] (izg. Šarolé), kjer se je z vso ljubeznijo in predanostjo posvetila molitvenemu življenju. Vendar se je morala že leta 1657 zaradi bolezni vrniti nazaj v domačo hišo. In ko je v začetku 70-ih let končno vstopila v samostan kot preprosta marijanska sestra, redovnica, je bila izpostavljena številnim preizkušnjam, da dokaže pristnost svojega poklica in njenih videnj Marije in [[Jezus Kristus|Jezusa]]. Na začetku poti je bila večkrat zavrnjena, tudi s strani njenih predstojnikov v [[samostan]]u, ker ni uspela prepričati [[teolog]]ov takratnega časa, da ima pristna videnja. Izjema je bil duhovnik Claude de la Colombière, ki jo je podprl in je bil pozneje razglašen za svetnika. Pobožnost čaščenja Srca Jezusovega je bila uradno priznana šele 75 let po Marjetini smrti.<ref>''Oxford Dictionary of the Christian Church''; Oxford University Press; 2005; ISBN 978-0-19-280290-3.</ref> V [[Seznam papeških okrožnic|papeški okrožnici]] ''Miserentissimus Redemptor'', z dne 8. maja 1928, je poskušal [[papež Pij XI.]] popraviti škodo, ki se je naredila z ne-čaščenjem Srca Jezusovega in v njej je izjavil, da je Jezus ''večkrat manifestiral sebe'' v pogovorih s sv. Marjeto Marijo Alakok.<ref>''Miserentissimus Redemptor'', enciklika papeža [[papež Pij XI.|Pija XI.]] [http://www.vatican.va/holy_father/pius_xi/encyclicals/documents/hf_p-xi_enc_08051928_miserentissimus-redemptor_en.html] {{en icon}}</ref>
 
===Zgodnje življenje===
Marjeta se je rodila leta 1647 v L'Hautecour, (izg. Lotkúr), ki je zdaj del občine Verosvres (izg. Verovr) (departma [[Saône-et-Loire]]), takrat pa v [[Vojvodina Burgundija|Vojvodini Burgundiji]], kot edina hči okrajnega kraljevega notarja Clauda in matere Philiberte Alacoque, rojene Lamyn, ki sta že pred njo imela 4 sinove.<ref name="CathEnc">[http://www.newadvent.org/cathen/09653a.htm] ''Sveta Marjeta Marija Alakok''; The Catholic Encyclopedia; vol. 9., New York: Robert Appleton Company, 1910. Pridobljeno 9. oktobra 2014. {{en icon}}</ref> Že v njenem zgodnjem otroštvu je Marjeta opisana kot otrok, ki ima za svojo igro najraje mir in tišino, ob tem pa goji močno ljubezen do [[Sveta evharistija|Najsvetejšega zakramenta]].
 
Po prejemu [[Sveti zakrament|zakramenta]] prvega obhajila pri devetih letih, je pričela s težkimi telesnimi vajami, z mrtvičenjem in postenjem, vse dokler je ni [[revmatizem|revmatična]] [[mrzlica]] priklenila na posteljo za naslednja štiri leta. Ob koncu tega težkega obdobja, je naredila zaobljubo k Devici Mariji, da se bo posvetila verskemu življenju. Takoj je bila čudežno ozdravljena.<ref name="CathEnc" /> Ko je videla, kaj se ji je zgodilo s trenutkom dane zaobljube, si je k svojemu [[sveti krst|krstnemu]] imenu Marjeta dodala še ime ''Marija''. Ko so se ji začela pojavljati videnja Jezusa Kristusa, je bila prepričana, da je to normalen del človeške izkušnje in je nadaljevala s prejšnjo prakso strogosti in odrekanja do svojega telesa.<ref>Ladame, Jean: ''Marguerite-Marie, La sainte de Paray'', Ed. Resiac, 1994, str.: 54; ISBN 2-85268-118-8.</ref>
 
Marjeta je že v mladih letih izgubila očeta in družinsko premoženje je prešlo v last nekega njegovega sorodnika, kateri pa je zavrnil pravico do dedovanja, ker se je zavedel, da bi s tem ubogo družino zajela revščina.<ref>Bougaud, Émile: ''Histoire de la Bienheureuse Marguerite-Marie et des Origines de la Dévotion au Cœur de Jésus […] pour faire suite à l’histoire de sainte Chantal'', Poussielgue Frères, Paris, 1874.</ref> V tem času je bila njena edina tolažba pogosta [[molitev]] pred Najsvetejšim v bližnji [[cerkev (zgradba)|cerkvi]]. Ko je dopolnila 17 let, jo je njena mati spodbujala, da bi bolj zahajala v družbo, v upanju, da bi si našla primernega moža. Iz poslušnosti in prepričanja, da njena otroška zaobljuba ni več zavezujoča, je začela spremljati svoje starejše brate pri družabnih dogodkih, hodila na plese in zabave.<ref name="CathEnc" />
 
Neke noči se je pozno vrnila domov z razkošnega plesa in ob tem doživela ponovno videnje Kristusa, ranjenega in okrvavljenega, ki ji je očital njeno pozabljivost. Razkošno se je razdajala posvetnemu življenju, medtem ko je bilo njegovo srce polno ljubezni samo zanjo zaradi dane zaobljube.<ref>Ladame, Jean; 1994.</ref> Kot rezultat tega videnja, je bila odločitev, da izpolni svojo zaobljubo in je 25. maja 1672, pri skoraj 24-ih letih, odšla v samostan h kontemplativnim sestram vizitantkam<ref>[[:en:Order of the Visitation of Holy Mary]]</ref> (sestre reda Obiskovanja svete Marije), znane tudi pod imenom ''sestre Salezijanke'',<ref>Ne smemo jih zamenjati s sestrami ''[[Salezijanci#Hčere Marije Pomočnice|Hčere Marije Pomočnice]]'', v Sloveniji poznane kot ''Don Boskove sestre salezijanke''.</ref> v Paray-le-Monialu, da postane sestra redovnica.<ref name="CathEnc" />
 
===Samostansko življenje===
[[File:San Michele Santa Margherita Maria Alacoque2.jpg|thumb|280px|Rodolfo Morgari (1827 - 1909): Presveto Jezusovo Srce se prikaže Marjeti Mariji Alakok; cerkev sv. Mihaela, Cortemilia ([[Piemont]]).]]
Marjeta je bila izpostavljena številnim poskusom, da dokaže pristnost svojega redovnega poklica. Že 25. avgusta 1671 naj bi prejela redovno obleko (habit), vendar so ji predstojniki to odrekli za dobo še enega leta, samo da se v tem času potrdi njena pristnost.<ref>Bougaud, Émile: ''The Life of Saint Margaret Mary Alacoque''; TAN Books 1990; str.: 94 – 102; ISBN 0-89555-297-3.</ref> Njeni vrstniki so jo opisali kot ponižno, preprosto in odkrito osebo, predvsem pa vsestransko in potrpežljivo.<ref>[http://www.americancatholic.org/Features/Saints/saint.aspx?id=1167] Foley, Leonard OFM Obs: ''Saint of the Day'', spletna stran ameriške frančiškanske organizacije ''American Catholic'' {{en icon}}</ref> Navsezadnje je le bila 6. novembra 1672 sprejeta v red, kljub temu, da je predstojniki niso videli kot najbolj spretno in pripravno za učenje.<ref name=crawley>[http://www.ewtn.com/library/MARY/MARGMARY.HTM] John J. Crawley & Co.: ''Lives of Saints'', EWTN - ameriški katoliški TV in radio medij {{en icon}}</ref><ref>Ladame, Jean; 1994.</ref>
 
==Videnja==
V tem samostanu je Marjeta prejela več privatnih [[razodetje|razodetij]] Srca Jezusovega, prvič 27. decembra 1673, in zadnje 18 mesecev kasneje. Videnja so ji pokazala neko novo obliko krščanske pobožnosti, ki je v povezavi s prejemanjem svetega obhajila na:
* prvi petek v mesecu,
* pobožnost evharističnega čaščenja ob četrtkih in
* praznovanje Srca Jezusovega.<ref name="Oxford">''Oxford Dictionary of the Christian Church''; Oxford University Press, 2005; poglavje: ''Margaret Mary Alacoque, St''; ISBN 978-0-19-280290-3.</ref>
 
Izjavila je, da ji je bilo v enem od videnj naročeno, da morajo verniki vsak četrtek preživeti vsaj eno nočno uro v premišljevanju [[Jezusovo trpljenje|Jezusovega trpljenja]] v vrtu [[Getsemani]]. Praksa takšnega premišljevanja je kasneje postala razširjena med katoličani.<ref>Ball, Ann Ball: ''Encyclopedia of Catholic Devotions and Practices''; 2003; str.: 240; ISBN 0-87973-910-X.</ref><ref>Wakefield S., Gordon: ''The Westminster Dictionary of Christian Spirituality''; 1983; str.: 347; ISBN 0-664-22170-X.</ref>
 
Na [[god]] [[Sveti Janez Evangelist|sv. Janeza]], 27. decembra 1673, Marjeta poroča, da ji je Jezus dovolil nasloniti njeno glavo na svoje srce, tako kot svojemu učencu [[apostol]]u Janezu ({{Bibl|Jn 13,21-25}}), da se spočije na njegovih prsih ({{Bibl|Jn 21,20-24}}). Ob tem ji je razodel čudež njegove neizmerne ljubezni, ko ji pove, da želi, da bi bila ta ljubezen znana vsemu človeštvu iz katere bi prejemali neizmerne zaklade Božje milosti.<ref>''Leto svetnikov''; Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1968-1973 (Ljubljana: "Jože Moškrič"); del 4: oktober-december; str.: 122 – 126; COBISS.SI_ID 225027.</ref>
 
Sčasoma je Marjeta uspela prepričati svoje nadrejene, najprej predstojnico samostana, da so začeli poslušati njena pripovedovanja o videnjih in kaj vse ji je Jezus govoril. Ni pa zmogla prepričati skupine teoloških profesorjev, da bi verjeli prikazovanjem, ki jih je bila deležna, niti ni bila uspešna pri mnogih članih lastne redovne skupnosti. Prav preko njih je veliko pretrpela, zlasti ko je doživljala neizmerne bolečine zavračanja in ignoriranja sovrstnikov v skupnosti. Sčasoma je dobila podporo sv. Clauda de la Colombièreja, ki je bil [[Družba Jezusova|jezuit]] in [[spovednik]] njene samostanske skupnosti ravno v letih, ki je imela najpristnejša videnja in razodetja. Leto 1683 je bilo odločilno zanjo in za širjenje čaščenja Srca Jezusovega, ko je bila za novo predstojnico samostana imenovana sestra prednica Melin in le-ta je za svojo namestnico imenovala Marjeto Marijo Alakok. Kasneje je postala predstojnica in magistra novink.<ref name=crawley/> 21. junija 1686 začnejo vse sestre v omenjenem samostanu redno častiti Srce Jezusovo,<ref>''Leto svetnikov''; 1968-1973</ref> dve leti kasneje pa je v Paray-le-Monialu zgrajena prva javna [[kapela]] v čast Presvetemu Srcu Jezusovemu.<ref>Boisredon de, Yves: ''Découvrir Paray-le-Monial''; Éditions de l'Emmanuel, 1995; str.: 153; ISBN 2-911036-06-9.</ref><ref>[http://books.google.si/books?id=Bijty7tRiZQC&pg=PA153&lpg=PA153&dq=paray-le-monial+1688&source=bl&ots=-WNRy3jD3W&sig=85TDifFP-ec-sNvc0XALMiFTWgg&hl=sl&sa=X&ei=Grg3VMbjCMTjarSrgVA&ved=0CDcQ6AEwBA#v=onepage&q=paray-le-monial%201688&f=false] Boisredon, de Yves: ''Découvrir Paray-le-Monial'' {{fr icon}}</ref>
 
Marjeta Marija Alakok je umrla 17. oktobra 1690.
 
===Štiri velika videnja===
Iz njenih zapisov poznamo štiri velika videnja, ki jih je bila deležna:
# prvič se ji je Jezus razodel na praznik sv. Janeza Evangelista, 27. decembra 1673, med molitvijo pred Najsvetejšim;
# na nek prvi petek v mesecu, v prvi polovici leta 1674;
# sledilo je videnje 2. julija, na praznik obiskanja Device Marije, prav tako leta 1674;
# in zadnje veliko videnje, ki ga je doživela v osmini praznika [[Sveto rešnje telo in kri|Svetega Rešnjega Telesa]], leta 1675;<ref>[http://www.sticna.com/vrtnice/sveta_marjeta_marija_alacoque_alakok_1647_1690.html] posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu (v slovenščini)</ref>
 
==Čaščenje==
[[File:Die Vision des Herzens Jesu der Seligen Marguerite Marie Alacoque.jpg|thumb|right|245px|Antonio Ciseri (1821 - 1891): Videnje Srca Jezusovega sv. Marjete Marije Alakok; cerkev Presvetega Srca, [[Firence]]; 1888.]]
Po smrti sv. Marjete so s čaščenjem Srca Jezusovega nadaljevali jezuiti. Kmalu so se znotraj [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]] pojavile polemike v zvezi s tovrstno pobožnostjo. Praksa čaščenja je postala redna šele 75 let po njeni smrti.<ref name="Oxford"/>
 
Precej let so se vlekle dolge razprave o resničnem poslanstvu in pristnosti Marjetinih videnj. Vsa njena aktivnost, njena videnja, njena duhovnost, njeni nauki o predanosti Srcu Jezusovemu, kamor jo lahko štejemo za tovrstnega [[wikt: apostol|apostola]], vse to je bilo podvrženo najstrožjemu in natančnemu pregledu in globokim teološkim debatam; na koncu vsega tega pa je [[kongregacija za nauk vere]] pozitivno glasovala o junaških krepostih te ''Božje služabnice''. Marca 1824 je [[papež Leon XII.]] dovolil njeno čaščenje. Ko je bil julija 1830 odprt njen grob, so opazili, da je truplo nestrohnjeno. In 18. septembra 1864 jo je [[papež Pij IX.]] razglasil za [[beatifikacija|blaženo]].<ref>[http://www.cin.org/sstmargm.html] Gheon, Henri: ''Secrets of the Saints'', poglavje: ''The Secret of Saint Margaret Mary''; Image, 1963. Pridobljeno 10. oktobra 2014.</ref> Sedaj njeno telo počiva pod stranskim oltarjem v kapeli prikazovanj, ki se nahaja v samostanu sester vizitantk v Paray-le-Monialu. Mnogi [[romanje|romarji]] s celega sveta, ki so se ji prišli poklonit in priporočit na njen [[grob]], so bili deležni različnih [[Božja milost|milosti]] in blagoslovov.<ref name="CathEnc" />
 
Marjeto je razglasil za [[kanonizacija|svetnico]] [[papež Benedikt XV.]] leta 1920, devet let pozneje (1929) je bila vpisana v [[Cerkveno leto|liturgični koledar]], kjer se je njen god obhajal 17. oktobra, dan po njeni smrti. Z liturgično prenovo bogoslužnega koledarja, ki se je izvršila po [[Drugi vatikanski koncil|II. vatikanskem koncilu]] 1969. leta, se njen god obhaja 16. oktobra, en dan pred smrtjo.
 
===Dvanajst obljub Srca Jezusovega===
Papež Pij XI. je 8. maja 1928, v svoji okrožnici ''[[Miserentissimus Redemptor]]'', potrdil stališče Cerkve o verodostojnosti njenih videnj Jezusa Kristusa. S tem pa tudi obljuba, ki jo je Jezus dal sv. Marjeti M. Alakok, da bodo vsi verni dobili ''milost končnega spreobrnjenja in srečno smrt''.<ref>[http://www.vatican.va/holy_father/pius_xi/encyclicals/documents/hf_p-xi_enc_08051928_miserentissimus-redemptor_en.html] Enciklika papeža Pija XI.: ''Miserentissimus Redemptor'' {{en icon}}</ref>
 
Marjetin zapis besedila ''La Devotion au Sacré-Coeur de Jesus'' (Pobožnost čaščenja Srca Jezusovega), je posthumno objavil J. Croiset leta 1698, ki je hitro postalo priljubljeno med [[katolištvo|katoličani]].
 
Večkrat je sv. Marjeta M. Alakok v pomoč mariologom, kot dokaz, kako je lahko predanost Devici Mariji tudi pot do usmiljenega Jezusovega Srca, kar se poveže s kristologijo in posledično s čaščenjem njegovega Srca.<ref>Ivan Gobry: ''Sainte Marguerite Marie, la Messagre du Sacré-Coeur''; Téqui, Paris 1989; ISBN 88-311-5324-2.</ref>
 
Iz njenih zapisov videnj in iz biografije se je oblikovalo 12 obljub Srca Jezusovega.
# Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.
# Naklonil bom mir njihovim družinam.
# Tolažil jih bom v trpljenju.
# Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri; tisti, ki bodo meni posvečeni, se ne bodo pogubili.
# Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.
# Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
# Mlačni bodo postali goreči.
# Goreči bodo hitro dospeli do velike popolnosti.
# Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo izpostavili in častili podobo mojega presvetega Srca; ponovno bom zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.
# Tistim, ki delajo za rešitev duš in prisrčno častijo moje Srce, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to čaščenje širili med ljudmi.
# Imena tistih, ki bodo širili to čaščenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
# Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja in srečno smrt; ne bodo umrli v nemilosti in brez zakramentov; moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.
 
==Citati==
»Ne potrebujem ničesar, razen Boga, in da se popolnoma potopim v njegovo Srce.«
 
»Iz Jezusovega srca namreč neprestano kipijo trije božanski vrelci: prvi je usmiljenje do grešnikov, ki so skesanega in spokornega duha. Drugi je ljubezen, ki želi osvežiti vse, ki se trudijo in omagujejo v raznih stiskah, predvsem one, ki težijo po popolnosti. Iz tretjega pa kipita luč in ljubezen Božjim prijateljem, ki so že napredovali v svetosti …«
 
»Jezus, dovoli mi, da stopim v tvoje srce kakor v šolo. V tej šoli naj se naučim čiste ljubezni. Moj dobri Učenik, naj pozorno poslušam tvoj glas, ki mi pravi: 'Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste pravi mir svojim dušam.' ({{Bibl|Mt 11,29}})«
 
»Moje Božje Srce je tako prevzeto od ljubezni do ljudi, da njenih gorečih plamenov ljubezni ne more več zadrževati v sebi, ampak jih hoče razliti po vsem svetu. Čeprav si brezno nevrednosti in neznanja, sem te izbral za to poslanstvo, da bo tako bolj očitno, da je vse od mene.«
 
»Glej to srce, ki je tako ljubilo ljudi, da ni opustilo ničesar; ki se je izčrpalo in izničilo, da bi izpričalo svojo ljubezen. Za plačilo pa prejema samo nehvaležnost, sramoto, bogokletstva, hlad in zaničevanje, ki ga kažejo v odnosu do tega zakramenta ljubezni. Zlasti pa me boli vedenje meni posvečenih oseb. Zato te prosim, naj bo prvi petek po osmini praznika svetega Rešnjega telesa poseben praznik<ref>[[:si:Srce Jezusovo]]</ref> v čast mojemu Srcu, da bi s spravnim obhajilom zadoščevali za vse žalitve, ki sem jih deležen v oltarnem zakramentu.«
 
»Zdi se mi, da ni krajše poti, da pridemo do popolnosti, in da ni bolj gotovega sredstva za zveličanje, kakor je posvetitev Božjemu Srcu … Mislim, da se ne bo pogubil nihče, kdor bo Jezusovo Srce častil in se mu posvetil.«
 
»Božje Srce je neskončno morje darov, v katere naj vsi stiskani potopijo svoje težave. Neskončno morje radosti, v kateri takoj utone naša žalost; morje ponižnosti, v kateri se razblini naš napuh; morje usmiljenja do vseh bednih in morje ljubezni, v kateri se izgubi vsa naša nebogljenost …«
 
==Popularnost sv. Marjete==
===Enciklika ''Haurietis aquas''===
[[Papež Pij XII.]] v encikliki ''[[Haurietis aquas]]'', ki je najlepši in teološko najbolje izdelani dokument cerkvenega učiteljstva o srcu Jezusovemu, (z dne 15. maj 1956) opisuje Marjetina videnja s temi besedami:
''Jasno je, da razodetja, ki jih je prejela sv. Marjeta, niso prinesla nič novega katoliškemu nauku. Njihov pomen pa je v tem, da je Kristus Gospod – ko je pokazal svoje presveto Srce – hotel na izreden način priklicati ljudem v spomin misterij premilostljive ljubezni Božje do človeškega rodu, ki ga ta premišljuje in časti. S tem posebnim razodetjem je Kristus jasno in ponovno pokazal svoje Srce kot simbol, po katerem bi se ljudje privabili k spoznanju in priznanju njegove ljubezni; obenem ga je postavil tudi kot znamenje in poroštvo usmiljenja in milosti za potrebe Cerkve v naših časih.''<ref>[http://www.vatican.va/holy_father/pius_xii/encyclicals/documents/hf_p-xii_enc_15051956_haurietis-aquas_en.html] ''Hauretis aquas'', enciklika papeža Pija XII. {{en icon}}</ref><ref>''Acta Apostolicæ Sedis'', letnik 48 (1956), str.: 340. {{la icon}}</ref>
 
===Cerkve posvečene sv. Marjeti M. Alakok===
Po svetu je tej svetnici posvečenih veliko cerkva (podružnic ali župnijskih). Naštejmo jih le nekaj:
* župnijska cerkev Harrisburgu v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]];
* župnijska cerkev Lomita ([[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]]) v [[Kalifornija|Kaliforniji]];
* župnijska cerkev na Ringer Road v [[St. Louis]]u, [[Misuri]];
* cerkev sv. Marjete Marije Alakok v Rimu;<ref>[[:it:Chiesa di Santa Margherita Maria Alacoque]]</ref>
 
===Kapele posvečene sv. Marjeti M. Alakok===
V Sloveniji je prisotnih nekaj oltarjev, ki so posvečeni tej svetnici. Tako najdemo njej posvečeno stransko kapelo v [[župnijska cerkev|župnijski cerkvi]] sv. Cecilije v Celju; v župnijski cerkvi Lurške Matere Božje v [[Polšnik]]u se prav tako nahaja stranski oltar posvečen tej svetnici.
 
===Svetovna književnost===
V literarnem delu ''Dubliners'' (Ljudje iz Dublina) irskega romanopisca [[James Joyce|Jamesa Joycea]] se nahaja krajša zgodba z naslovom ''Evelina'', kjer je omenjenih dvanajst Jezusovih obljub sv. Marjeti. Le-te se nahajajo kot ''okras'' v nekem stanovanju irske družine na prelomu 20. stoletja; ta zabeležka kaže, da je svetnica priljubljena med irskimi katoličani.
 
[[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski]] poskuša v romanu [[Zločin in kazen]] najti odgovor na nenehno prepletanje [[Bog]]a, [[morala|morale]], [[ljubezen|ljubezni]], [[zlo|zla]], trpljenja in odrešenja; v vse to pa skrito vpleta dvanajst Jezusovih obljub, ki jih je prejela sv. Marjeta.
 
== Glej tudi ==
* [[Brezmadežno Srce Marijino]]
* [[Seznam svetnikov]]
* [[Koledar svetnikov]]
* [[Kristusove rane]]
 
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
 
==Zunanje povezave==
{{commonscatcommons category|Marguerite Marie Alacoque}}
* [http://www.kapitelj.com/posvetitev_jezusovem_presvetem_srcu_9_prvih_petkov.html Posvetitev Jezusovemu presvetemu srcu]
* [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/748261CE90BB4CE1C12570230023E44E?OpenDocument Marjeta Alakok], tednik ''Družina''
* [http://www.sticna.com/vrtnice/sveta_marjeta_marija_alacoque_alakok_1647_1690.html Sveta Marjeta Marija Alakok], - ''Vrtnice]''
* [http://www.sanctuaires-paray.com/index.php?lang=en Svetišče Paray-le-Monial (sv. Marjeta Marija Alakok)] {{en icon}}
 
* [http://www.abbaye-saint-benoit.ch/saints/margueritemarie/ ''La Vie de Saint Marguerite-Marie Alacoque''] – biografija sv. Marjete (1923) {{fr icon}}
* [http://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclopædia_Britannica/Alacoque,_Marguerite_Marie Encyclopædia Britannica] {{en icon}}
* [http://www.visitationmonasterymobile.org Samostan sester vizitantk Paray-le-Monial] {{en icon}}
 
{{KrščanskiPrazniki}}
{{reli-bio-stub}}
{{JezusKristus}}
 
{{DEFAULTSORT:Alacoque, Marguerite Marie}}
{{lifetime|1647|1690|Alakok, Marjeta Marija}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1647]]
[[Kategorija:Umrli leta 1690]]
[[Kategorija:Svetniki]]
[[Kategorija:Krščanstvo]]
[[Kategorija:Svetniki Rimskokatoliške cerkve]]
[[Kategorija:Francoske redovniceMistiki]]
[[Kategorija:Jezus Kristus]]
[[Kategorija:Krščanski prazniki]]
[[Kategorija:Duhovnost]]
[[Kategorija:Cerkveni redovi]]
938

urejanj