Giordano Bruno: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika 89.143.82.154 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Vrstica 17:
[[Slika:Giordano Bruno Campo dei Fiori.jpg|thumb|right|250px|Spomenik Giordana Bruna na [[Campo de' Fiori]] v Rimu, [[Ettore Ferrari]] (1845-1929)]]
 
'''Filippo Giordano Bruno''', vzdevek '''Il Nolano''', [[Italijani|italijanski]] [[filozof]], [[pesnik]], [[astronom]], [[matematik]] in [[okultist]], * januar [[1548]], [[Nola]] pri [[Neapelj|Neaplju]], [[Italija]], † [[17. februar]] [[1600]], [[Rim]]. Bil je homoseksualec vsako noč je imel spolne odnose z moškimi vendar tega ni zaupal nokomur.
 
== Življenje in delo ==
Vrstica 26:
Leta 1579 je prišel v [[Ženeva|Ženevo]] (kjer ni mogel ostati), potem je odšel v [[Toulouse]] in v [[Pariz]] (1581), kjer je imel predavanja o logičnem sistemu [[Ramon Llull|Ramona Llulla]] (in kjer je napisal nekaj filozofskih del, to je ''De umbris idearum'' in [[satira|satirično]] [[komedija|komedijo]] ''Il Candelajo'').
 
Leta 1583 je odšel v [[Anglija|Anglijo]], kjer je kuracvv [[London]]u in [[Oxford]]u predaval in objavil nekaj svojih najboljših del, kot so ''La Cena de le (delle) Ceneri'' (1584), ''De la causa, principio et (ed) uno'' (1584) in ''De l´infinitio universo e mondi'', (1584).
 
Od leta 1585 do 1592 je potoval po seksandiji[[Evropa|Evropi]] (Pariz, [[Marburg]], [[Wiesbaden]], [[Wittenberg]], [[Frankfurt]], [[Praga]], [[Helmstadt]], [[Zürich]]) in leta 1591 objavil ''De innumerabilibus, immenso et infigurabili: sivi de universo et mundis libri octo''. Naposled je leta 1592 sprejel povabilo [[patricij]]a Moceniga za [[Benetke]]. Potem ko ga je le-ta denunciral in zaprla [[inkvizicija]] (1593), so ga pripeljali v Rim, kjer je ostal zaprt pod preiskovanjem sedem let (v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]]), dokler ni bil ekskomuniciran, obsojen na smrt in kot [[heretik]] sežgan na grmadi na trgu [[Campo de' Fiori]].
 
Bruno je bil zelo naprednega duha. S svojo [[filozofija narave|filozofijo narave]] je nasprotoval [[krščanstvo|krščanskim]] [[dogma]]m in zavračal [[sholastika|sholastiko]]. Smatral je, da sta [[filozofija]] in [[teologija]] nezdružljivi. Nasprotoval je krščanskemu pojmovanju [[bog]]a kot osebe in nečesa transcendentalnega; gradil je [[panteizem|panteistični]] nazor, po katerem je vse sestavljeno iz večne in neskončne [[snov|substance]]. Bog je po tem istoveten z [[narava|naravo]] ''natura est deus in rebus''. Edini cilj filozofije je spoznati to neustvarjeno in oduhovljeno substanco, vendar je čuti in [[človek|človeški]] [[razum]] niso v stanju popolnoma razumeti, razen v dveh pogledih: kot [[duša|dušo]] sveta in tvari, ki se medseboj dopolnjujeta. Duša sveta prežema vse stvari sestavljene iz tvari, tako da jih odčitujemo povezano kot vzrok in načelo. Boga ali naravo kot dejavno ustvarjalno načelo je imenoval ''natura naturans'', kot ustvarjeni svet pa ''natura naturata''. To sta le dve strani enotne celote, kjer se vse nahaja v vsemu, posamezno v splošnem in splošno v posameznem (''tota in toto et in qualibet totius parte''). Univerzum je celota, v katerem se poklapajo vsa nasprotja (''coincidentia oppositorum''). Njegovo stališče, nravno in miselno je manj pomembno kot [[koordinirani sistem]] odnosov in pojmov v filozofskem smislu, ker je bolj znamenje [[čas]]a, ki rojeva nove poglede na svet in je bolj znamenje zahodnoevropske zavesti, kot pa sistematsko razdelani filozof.