Bazilika (zgradba): Razlika med redakcijama

'''Bazilika''' je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo [[cerkvena ladja|ladjo]] in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom[[tloris]]om in drugimi arhitekturnimi elementi.<ref>SSKJ[http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=bazilika&hs=1]</ref>

* dolgo pravokotno zgradbo v antičnih [[Atene|Atenah]], kjer so prebivali najvišji atenski upravni dostojanstveniki (arhonati)

* razkošno zgradbo s tremi ali petimi vzdolžnimi ladjami v starem Rimu[[Rim]]u, ki je navadno služila sodnim razpravam ali trgovskim poslom

Pri [[Grki|Starih Grkih]] je bila to stavba za Arhona Basileusa (grški naslov, ki pomeni kralj sodnik), ta je bil voditelj države. [[Rimljani]] so začeli graditi bazilike v začetku 2. stoletja pred Kristusom in je služila za tržno in borzno stavbo. Antična bazilika je podolžna dvoranska stavba razdeljena s stebri in stolpiloki v več dvoran ali ladij in se zaključizaključila s polkrožno [[apsida|apsido]]. Ta prostor je bil namenjen sodniku ali vladarju. Mnogokrat pa se pojavi v njem le kip vladarja. Tako je bila bazilika namenjena posvetni rabi in takšne dvoranske stavbe so bile znane že pred antičnemantičnim obdobjuobdobjem - tudi pri Izraelcih.

Rimska bazilika je bila velika javna zgradba, kjer so se lahko odvijale poslovne ali pravne zadeve. Prve bazilike so imele tudi versko funkcijo. Že v času Avgusta[[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]]a je bila bazilika mesto za dogovarjanje, uporabljala pa se je na enak način kot poznem srednjem veku na tržnici v severni Evropi, kot sejna soba, zaradi pomanjkanja urbanega prostora. Nahajala se je nad [[Arkade|arkadami]]. Čeprav je bila njihova oblika spremenljiva, so bazilike pogosto vsebovale notranje kolonade, ki so delile prostor na več prehodov ali arkadni prostori na eni ali na obeh straneh, z apsido na enem koncu (ali manj pogosto na obeh koncih), kjer so sedeli sodniki, pogosto na nekoliko dvignjenem odru. Osrednji hodnik je bil širši in višji od stranskih zato da bi lahko svetloba prodrla skozi bazilikalna okna.

Najstarejša znana bazilika, bazilika Porcia, je bila zgrajena v Rimu leta 184 pred našim štetjem. ZgradillZgradil jo je Cato starejši v času, ko je bil cenzor. Drugi zgodnji primer je bazilika v Pompejih[[Pompeji]]h (pozno 2. stoletje pred našim štetjem).

V cesarskem obdobju je bazilika pred številnim občinstvom postala tudi funkcija v palačah[[palača]]h. V 3. stoletju našega štetja elite gradijo razkošne palače in vile, ki so nekoliko ločene od tradicionalnih središč javnega življenja. Namesto umika iz javnega življenja, so bili ti domovi zasebni forumi. Sedeč na tribuni svoje bazilike naj bi pomemben človek izpolnjeval svoje naloge do obiskovalcev zgodaj vsako jutro.

Zasebna bazilika je bila izkopana v Bulla Regia ([[Tunizija]]), v "Hiši Hunt" in izvira iz prve polovice 5. stoletja. Njena sprejemna ali dvorana za občinstvo je bila dolga pravokotna ladja, ki sta jo obdajataobdajala vzdrževalna hodnika, prav tako odprta v eno ali drugo, in ki se končaje končala s polkrožno apsido, z ujemajočo prečno ladjo. Prehod do obeh stranskih hodnikov je bil poudarjen z nizom stebrov.

V 4. stoletju prevzamejo kristjani takšno stavbo v prilagojeni obliki za svojo cerkev. Tako postane nekdanja kraljeva stavba - stavba za Boga. Krščanska bazilika ima v gradnji svojo usmeritev vzhod - zahod. Je podolžne oblike in je tri- ali petladijskapet- ladijska. Ladje se med seboj ločijo s stebri ali slopi. Svetloba prihaja v prostor preko oken na vrhu stene srednje ladje. Strop je bil v prvotnih cerkvah raven. Apsida je bila namenjena za škofa[[škof]]a in duhovščino in navadno ni imela oken. Njen okras so bili stenski mozaiki[[mozaik]]i ali poslikave. Ta prvotna bazilika je služila kot osnova pri gradnji cerkva skozi več stoletij.